Franja

puščáva désert moški spol , solitude ženski spol

peščena puščava désert de sable
v puščavo spremeniti changer en désert, dévaster, désoler, dépeupler

pušk|a ženski spol (-e …) vojska, lovstvo, šport das Gewehr (avtomatska automatisches Gewehr, polavtomatska Selbstladegewehr, malokalibrska Kleinkalibergewehr, z nabojnikom Magazingewehr, zračna Luftgewehr, z uspavalnim nabojem Narkosegewehr, ostrostrelska Scharfschützengewehr)
lovska puška Jagdgewehr, na šibre: die Flinte
puška na en naboj der Einzellader
puška na več nabojev die Mehrladerwaffe
streljanje iz puške das Gewehrfeuer
krogla iz puške die Gewehrkugel
leseni deli puške die Schäftung
prislon puške der Gewehranschlag
strel iz puške der [Gewehrschuß] Gewehrschuss
častni pozdrav s puško die Präsentation
dajatev na lovsko puško die Jagdabgabe
priti pred puško vor den [Schuß] Schuss kommen
streljanje s puško das Gewehrschießen
tarča za puško die Gewehrscheibe
figurativno vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen

pušpanovína (bois moški spol de) buis moški spol

pipa iz pušpanovine pipe ženski spol en buis

putrefacción ženski spol gnitje, gniloba

paja en putrefacción gnijoča slama

putréfaction [-faksjɔ̃] féminin gnitje, trohnenje

être, tomber en putréfaction razkrajati se, gniti, trohneti, razpadati
cadavre masculin en putréfaction truplo v razpadanju

pyjama [pižama] masculin pižama

pyjama d'intérieur, de plage domača obleka, obleka za na plažo
être en pyjama(s) biti v pižami

q.e.g.e. kratica que en gloria esté

q.e.p.d. kratica que en paz descanse

Q.P.D. kratica que en paz descanse

quadrat [kwɔ́drət] samostalnik
tisk kvadrat, tiskarska merilna ploščica

em quadrat četverec
en quadrat polovinec

qualité [kalite] féminin kakovost, lastnost; sposobnost; družbeni položaj

viande de première qualité prvovrstno meso
spectacle de haute qualité odlična predstava
sa qualité d'ancien ministre njegov položaj bivšega ministra
homme de qualité (vieilli) plemič, imenitnik
avoir des qualités imeti dobre lastnosti
avoir des qualités pour biti sposoben za
en qualité de (ministre) kot (minister)
qualité de membre članstvo
(juridique) ès qualités kot vršilec poverjene funkcije

quantité [kɑ̃tite] féminin kolikost, količina, množina, mnoštvo

en grande quantité v veliki množini, v obilju, v obilici
en quantité industrielle v industrijskem obsegu
quantité d'une syllabe (voyelle) dolžina zloga (samoglasnika)
une quantité de, quantité de mnogo, veliko število
quantité de gens disent ... mnogo ljudi pravi ...

quarantaine [karɑ̃tɛn] féminin okrog štirideset; karantena

il a passé la quarantaine nad 40 let je star
mettre en quarantaine un navire, un animal, etc. karantenirati, izolirati ladjo, žival, itd., kadar pride iz krajev, kjer razsaja nalezljiva bolezen
mettre quelqu'un en quarantaine (figuré) izključiti koga iz skupine, onemogočiti mu vsak stik s člani te skupine; bojkotirati koga

quart, e [kar, -t] adjectif četrti

être en quart biti četrti (v kaki družbi)

quartier¹ [kartje] masculin

1. četrt(ina); četrtleten obrok, kvartal

le premier, le dernier quartier de lune prvi, zadnji lunin krajec
couper en quatre quartiers razrezati na štiri enake dele

2. kos, reženj, krhelj

un quartier de rocher kos (blok) skale
un quartier d'orange krhelj oranže
mettre en quartiers razčetveriti

3. stopnja plemiškega porekla

4. krilo sedla; opetnica (usnje na zadnjem delu čevlja)

5. mestna četrt, okoliš, rejon

les quartiers résidentiels, pauvres stanovanjske, revne mestne četrti
les bas quartiers četrti z najnižjim slojem prebivalstva
les quartiers commerçants (bourgeois, ouvriers) trgovske (meščanske, delavske) četrti
le Quartier latin Latinska četrt v Parizu
faire les visites du quartier napraviti obiske pri sosedih

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti

que (iz indoev.*qu̯e, ki spada k pronominalnemu deblu *qu̯o [prim. qui], prvotno „kakor“; prim. skr. ca, gr. τε, frig. κε, faliskiško cue, venetsko ke, got. -h [v ni-h = lat. ne-que, ne-c], osk. nep, nip, neip = lat. neque = umbr. neip, nep), naslonka in, pa, ter. Prvotno edini vezalni veznik (conj. copulativa), zato v uradnem slogu vedno pogosto rabljen; v ne-c in ac po sinkopi okrajšan iz ne-que, ut-que

1. raba: que veže pojme ali misli v medsebojno odvisno celoto, npr.: senatus populusque Romanus Ci. idr. = vsa zakonodajna oblast v Rimu, Iuppiter ceterique immortales Ci., ius vitae necisque C., ius fasque S., T. človeško in božje pravo, terra marique Pl., Ci., S. idr.; aliteracijska rekla: domi duellique L., ferro flamināque Ci., L., V., locus lautiaque L. stanovanje in oskrba, armis animisque L., bonum, faustum, felix fortunatumque Ci., longe lateque C., Ci., L. Tako tudi pri stavkih: Aristides in contionem venit dixitque perutile esse consilium Ci.; zato stoji que poseb., da priklepajoč zadnjo misel zaključuje prejšnjo poved: male pugnatum est et Ianiculum hostes occupavere obsessaque urbs foret, ni … L. Tako pogosto sklepajoč iz prehajajoče povedi, zlasti ob koncu dokazovanja = in zato, in torej, in zategadelj, in zaradi (izza) tega: legatus multos annos in exercitu Caesaris fuerat summamque scientiam rei militaris habere existimabatur C., cumque … Ci. in ker torej (tedaj). Pristavlja misel v pojasnilo: C., S. idr., minus quam ad Ticinum fefellit missisque Numidis Romanos turbasset, nisi … L. in sicer bi bil … Zaključuje s čim podobnim: Ci., duos flamines adiecit, Marti unum, alterum Quirino virginesque Vestae legit L. in takisto; ali z različnim: dives miserque H. in vendar, in pri (vsem) tem, uri virgis ferroque necari H. ali; pogosto nam. ve, poseb. za veznikom aut: Lyciam Xānthique fluenta V., aut pelago Danaum insidias … praecipitare iubent subiectisque urere flamis, aut terebrare … V. Za nikalno mislijo zaključuje que z nasprotjem: non nobis solum nati sumus ornatūsque nostri partem patria vindicat Ci. (poudarjeni) in = (in) temveč, marveč, ampak, tako tudi: non prodidit monuitque N., non temere movendam rem tantam expectandosque ex Hispaniā legatos censebant L. Que zaključuje splošno misel in jo pritika posebnemu primeru: Suet., Achaiam omnemque Graeciam Ci. ali largitiones temeritatisque invitamenta L. = in sploh; v govorni figuri stopnjevanja (gr. κλῖμαξ, gradatio) ob zadnjem zaključujočem členu = in celo: uxores habent deni duodenique inter se communes C., ter quaterque V. ali celo; que poseb. poudarja besedo, na katero se navezuje oz. naslanja: Iovi disque ago gratias Pl. Jupitru ali mar vsem bogovom. —

Opomba:
a) que za multi (pauci, unus) se ne sloveni: multa graviaque vulnera mnoge hude rane, multae ingentesque insulae mnogi velikanski otoki, unus angustusque aditus en ozek dohod.
b) -que v govorni figuri ἑ`ν διὰ δυοῖν; npr.: tenebrae vinculaque temna ječa, temnica, proditio ignaviaque malodušna izdaja, legibus paremur oboedimusque sino brezpogojno pokorni, triumphus meritus debitusque več kot zaslužen triumf, ingenue aperteque popolnoma neprikrito, kar naravnost.

2. mesto v stavku:
a) sredi stavka se que priveša prvi besedi pridruženega dela: summam copiam facultatemque dicendi Ci.
b) pri lastnih imenih le predimku (praenomen, ki je pravo ime): praeter te Publiumque Clodium Ci., Cnaeusque Pompeius Ci.
c) prepozicijam pri anafori: sine scuto sineque ferro Ci., eum per amicitiam perque rem publicam obsecrat S.; tako pogosto pri enkratnem ex: recte exque re publica Ci., exque eo tempore Ci.
d) sicer šele besedi, ki je zvezana s praep.: ex quibusque rebus Ci., in foroque N., sub occasum solis C., ad otiumque Ci.
e) svobodneje pri pesnikih in N.: aque Chao densos divom numerabat amores V., pacis mediusque belli H. (nam. pacis bellique medius), ut cantūs referatque ludos H. (nam. ut cantūs ludosque referat), terrā dum sequitur mari Tib. (nam. terrā marique dum sequitur), adque regem, deque eis rebus, proque pristinā amicitiā N.

3. podvojitev: que … que (prim. ἀνδρῶν τε ϑεῶν τε Hom.) in tudi, tako … kakor, kakor … tako tudi, nekaj (nekoliko) … nekaj (nekoliko), deloma … deloma, in … in, i … i. V prozi le
a) kadar je prvi člen pron.: meque meumque regnum S., seque remque publicam S.
b) pri dvojnem relativnem stavku: quique Romae quique in exercitu erant L., figurae quaeque in sensibus quaeque in verbis sunt Q.; pesn. pod nobeno omejitvijo: liminaque laurusque V., sideraque ventique nocent O., petimusque damus H. Tudi que … que … que (celo štirikrat in še večkrat): Ter., regnaque tristia divasque mortalesque turbas H., gaesaque latratorque Cydon tectumque focique Sil., tectumque laremque armaque Amyclaeumque canem Cressamque pharetram V.; nam. drugega que pogosto et, ac (atque): accipioque et volo Ter., hastaque et gladius S., seque et oppidum S., seque ac liberos T., uterque opibusque atque honoribus perviguere T.; redko et … que: et singulis universisque L.

Opomba: V arzi je pogosto dolg: Noemonaque Prytaninque (po: Νοήμονά τε Πρύτανίν τε Hom.) V., Faunique Satyrique O., liminaque laurusque V.

quedar pre-, za-ostati, ostati; obstajati, nahajati se

quedar atrás zaostati
quedar bien (mal) dobro (slabo) odrezati se (pri poslu); dobro (slabo) pristajati (obleka)
quedar huérfano osiroteti
quedar muerto na mestu mrtev ostati
quedar viudo ovdoveti
todo queda como antes vse ostane pri starem
quedomos iguales smo bot
no te quede duda que... bodi prepričan, da ...
quedar debiendo ostati dolžan
queda entendido que... samo po sebi se razume, da ...
le quedaría muy reconocido bil bi Vam zelo hvaležen
quedó condenado a bil je obsojen na
según queda dicho kot rečeno
quedar impuesto de biti na tekočem o
quedé absorto (fig) onemel sem
no quedar a deber nada ničesar ne ostati dolžan
¡quede V. con Dios! zbogom!
quedar de más preostati
quedar de pie obstati, ustaviti se
quedamos de V. afmos. y S.S. ostajamo z odličnim spoštovanjem (zaključek pisma)
quedar en a/c zediniti se o
quedamos en ello ostanemo pri tem; velja!
¿en qué quedamos? pri čem smo? kako je s stvarjo?
quedar en vigor veljati, biti (ostati) v veljavi
la duda queda en pie dvom obstaja
quedar en el sitio pasti na polju slave
quedar por alg. jamčiti, porok biti za koga
quedar por pagar ostati neplačan
eso queda por mí to moram še opraviti
por mí no quedará jaz bom že svoje naredil
no guedará por eso to ni nobena zapreka; zaradi tega bo vseeno narejeno
¡por mi que no quede! zaradi mene ste lahko brez skrbi!

quedarse ostati; zaostati, obstati, obtičati; popustiti (veter); počutiti se

quedarse cortado čisto zbegati se
quedarse corto slabo odrezati; ne pretiravati
quedarse fresco, quedarse lucido blamirati se
quedarse tan fresco nič si k srcu jemati
..., y se queda tan fresco z največjim mirom; meni nič tebi nič
quedarse hasta el fin do konca zdržati
quedarse muerto (fig) (od strahu) pol mrtev biti
quedarse tieso otrpniti od mraza
quedarse a oscuras ostati brez luči; fig vse izgubiti
quedarse con a/c obdržati kaj
me quedo con la habitación vzamem sobo (v hotelu)
quedarse con las manos cruzadas biti brez dela
¡quédese (ali quede) V. con Dios! zbogom!
se quedó de una pieza (fig) onemel je od groze
quedarse ea blanco biti prevaran v svojih pričakovanjih
quedarse en el sitio (fig) umreti
se quedó en el ataque (de apoplejía) podlegel je srčni kapi
¡eso se queda para mí! to meri (leti) name!
quedarse por ostati kot nadomestilo za

quelques-uns, quelques-unes [kɛlkəzœ̃, -zün] pronom, pluriel nekateri, -e; nekaj

quelques-uns d'entre eux nekateri med njimi
il y en a quelques-uns qui ... nekaj jih je, ki ...