Franja

fühlen

1. čutiti (sich se); sich fühlen počutiti se; imeti občutek, da...; biti (sich glücklich fühlen biti srečen, sich verletzt fühlen biti prizadet)

2. (tasten) tipati, (suchen) tipaje iskati (nach kaj)

Führung, die, (-, -en)

1. vodstvo, (Führen) vodenje, von Truppen: poveljstvo, poveljevanje

2. (Benehmen) obnašanje, vedenje

3. eines Titels, Wappens: uporaba, raba

4. Technik vodilo; vodenje, upravljanje; von Fahrzeugen: vožnja z, upravljanje; von Flugzeugen: pilotiranje, von Booten: krmarjenje; in Führung liegen Sport biti v vodstvu, voditi

fuite [fɥit] féminin beg, bežanje; izgovor; uhajanje; indiskretnost, izdaja tajnosti

fuite éperdue brezglav beg
fuite de gaz uhajanje plina
fuite de capitaux beg kapitala
fuite d'eau puščanje vodne cevi
fuite devant les responsabilités beg pred odgovornostmi
canal masculin de fuite odtočni kanal
les fuites du baccalauréat izdaja tajnosti pri (državnem izpitu) bakalavreatu
tentative féminin de fuite poskus bega
délit masculin de fuite prestopek pobega voznika, ki je zakrivil nesrečo
être en fuite biti na begu
mettre en fuite v beg pognati
prendre la fuite zbežati

fundamento moški spol temelj, osnova; zadnjica, sedalo; resnost, važnost

sin fundamento brez osnove, neosnovan(o)
carecer de fundamento, no tener fundamento biti neupravičen, biti neosnovan, biti nezanesljiv, biti lahkomiseln

fünf pet; es ist fünf ura je pet; die fünf Buchstaben tri črke (rit); seine fünf Sinne (nicht) beisammen haben (ne) biti pri pravi (pameti); fünf gerade sein lassen iti preko (česa), pogledati skozi prste; pustiti naj je, kar je; sich an den fünf Fingern abzählen na prste prešteti

fünfzig petdeset; fünfzig sein biti star petdeset let

funkcij|a³ ženski spol (-e …) (dolžnost, položaj) das Amt, visoka: die Würde; -amt (cerkvena Kirchenamt, častna Ehrenamt, dodatna Nebenamt, predsednika vlade Kanzleramt, v stranki Parteiamt, sodniška das Richteramt)
kopičenje funkcij die Ämterhäufung
nastop funkcije der Amtsantritt
naveličan funkcije amtsmüde
nosilec funkcije (funkcionar) der Funktionsträger
biti na funkciji/opravljati funkcijo ein (öffentliches) Amt bekleiden, amtieren (als)
odstopiti s funkcije zurücktreten, sein Amt niederlegen
odstaviti s funkcije des Amtes entheben
opravljanje funkcije die Bekleidung/Ausübung (eines Amtes), das Amtieren, način: die Amtsführung
kandidat za funkcijo der Amtsbewerber
ki je na funkciji/položaju amtsführend

Funktion, die, funkcija (tudi Mathematik); Medizin delovanje; außer Funktion sein ne delovati; in Funktion treten začeti delovati; eine Funktion ausüben opravljati/izvrševati funkcijo; eine Funktion bekleiden biti nosilec funkcije; jemanden seiner Funktionen entheben odvzeti (komu) funkcije; die Funktionen niederlegen odložiti funkcije

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

fuōco

A) m (pl. -chi)

1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj

2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj

5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja

6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

B) inter.
fuoco! ogenj!

fuōri

A) avv.

1. zunaj, ven:
o dentro o fuori ven ali noter; pren. odločite se že vendar
sputare fuori una notizia pren. povedati, razširiti novico
mettere, cacciare fuori del denaro pog. odvezati mošnjo, odpreti denarnico
dare, mandare fuori uno scritto pren. objaviti spis
fare fuori qcn. pren. koga umoriti, likvidirati
fare fuori qcs. kaj uničiti, poškodovati
fare fuori una bottiglia pren. izpiti, sprazniti steklenico
fare fuori il patrimonio pognati, zapraviti premoženje
tagliar fuori odrezati, izključiti, prekiniti stike
essere fuori pren. biti zastarel, brez okusa, biti iz mode, biti out
dare fuori da matto pog. noreti, obnašati se kot norec

2. pog. zunaj, zdoma, na tujem:
cenare fuori večerjati zunaj
stare fuori tutto il giorno ves dan biti zdoma
essere fuori žarg. biti zunaj (iz zapora)
aspettiamo ospiti da fuori čakamo tuje goste
il direttore sarà fuori per una settimana direktorja teden dni ne bo
gente di fuori tujci
a Milano e fuori v Milanu in okolici
in Italia e fuori v Italiji in v tujini

3. (v imperativnih izrazih, v zapovedih)
fuori! ven!
fuori i soldi! ven z denarjem!
fuori le prove! na dan z dokazi!

B) prep. fuori, fuori di redko (fuori da)

1. (krajevno) daleč od, izven, zunaj:
abitare fuori città stanovati zunaj mesta
essere fuori di casa biti zunaj, zdoma
recarsi fuori sede iti na teren
fuori di qui! ven!
vattene fuori dai piedi! poberi se!, spravi se mi spod nog!
tirarsi fuori dai pasticci pren. izvleči se iz težav, iz zagate
essere fuori tiro pren. ne biti dosegljiv
essere fuori strada pren. biti na krivi poti, biti na napačni poti, sledi
essere fuori dai gangheri pobesneti, popeniti
abitare fuori mano pren. stanovati bogu za hrbtom, stanovati precej od rok

2. pren. izven, zunaj (zakona, okoliščin, pravila ipd.):
essere fuori della legge biti izven zakona
un prodotto fuori commercio izdelek, ki ni v prodaji
essere, sentirsi fuori posto počutiti se neprijetno
lavorare fuori orario delati nadurno
essere fuori pericolo biti izven nevarnosti
essere fuori di se biti iz sebe
essere fuori di mente noreti, biti ob pamet
fuori uso neuporaben
prodotto fuori serie izvenserijski izdelek
osservazione, discorso, comportamento fuori luogo neumestna pripomba, neprimerne besede, neprimerno obnašanje
fuori corso ekon. neveljaven
esser fuori corso šol. biti absolvent

C) m
fuori, il di fuori zunanjost:
il di fuori di una cosa zunanjost nečesa

fúra ž (n. Fuhre) nizko pog. fura, vožnja: izvući -u biti ozmerjan

Furcht, die, (-, ohne Plural) strah (tudi Philosophie, psychologisch), bojazen; Furcht haben (vor) bati se (česa/koga); jemandem Furcht einflößen/einjagen vlivati (komu) strah/naganjati (komu) strah v kosti; in Furcht setzen prestrašiti; um jemanden in Furcht sein biti v strahu za (koga); Furcht und Zittern strah in trepet; ohne Furcht und Tadel neustrašen; Furcht und Hoffnung strah in upanje, up in strah

fureur [fürœr] féminin besnost, pobesnelost, divjanje; razjarjenost, jeza, (slepa) strast; veliko navdušenje; silovitost, ognjevitost; besnenje (viharja); pluriel, poétique izbruhi besnosti, pobesnelost

fureur du jeu, de lire strast do igranja, do branja
à la fureur silno, strastno
aimer à la fureur zelo rad imeti
fureurs de la guerre divjanje, pobesnelosti vojne
la mer est en fureur morje besni
faire fureur biti zelo priljubljen, v modi; delati furorje, besneti
mettre en fureur razjariti
être pris de fureur contre quelqu'un razjeziti se na koga
entrer en fureur, éclater en fureur pobesneti

fúrijast (vihrav, ipd.) wild, stormy, turbulent; (besen) furious, raging; wild, savage

biti fúrijast pogovorno to fuss

furnace¹ [fə́:nis] samostalnik
(talilna) peč; vigenj, kovaško ognjišče
figurativno huda preiskušnja

blast furnace plavž
tried in the furnace prekaljen
to come through the furnace of war biti izkušen v borbi

furore m

1. bes, srd, jeza:
un furore momentaneo trenutna jeza
essere cieco di furore pren. biti slep od jeze
a furore di popolo pren. ob vsesplošnem navdušenju, razburjenju
venire in furore znoreti

2. nalet, sila, silovitost:
il furore delle acque distrusse il villaggio pobesnele vode so uničile vas
desiderare con furore silno želeti
furore bestiale živalska sla

3. zanos:
il furore sacro dei poeti božanski zanos pesnikov

4. pren. občudovanje, popolna privrženost, navdušenost, oboževanje:
far furore delati furore, silno navdušiti občinstvo

Fürsorge, die, Pflicht der Eltern: skrb, varstvo; öffentliche, soziale: (socialno) skrbstvo; Geld: socialna podpora; Fürsorge treffen varovati, skrbeti za; in jemandes Fürsorge stehen biti pod skrbstvom (koga)

furtivamente skrivno, tatinsko

cazar furtivamente tatinsko loviti, biti divji lovec

furtivo skriven, tatinski

cazador furtivo divji lovec
hacer caza furtiva biti divji lovec