Franja

ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.

umanamente avv.

1. človeško, s človeškega vidika

2. človeško, človečno, humano

umástiti ùmāstīm (se)
1. pomastiti (se): jaka kaputa je od znoja i dugim nošenjem veoma umašćena (umaštena)
2. politi s kakšno tekočino, barvo, krvjo itd.: ruka mi se umastila krvlju

umbrātilis -e (umbra) „senco uživajoč“, „v senci ostajajoč“; od tod

1. miren, ugoden, udoben, prijeten, zložen, brezdelen, lagoden, lenoben: vita Ci., mora Col., miles Amm.

2. šolski: exercitatio Ci., oratio Ci. določen za šolsko vajo, namenjen le za tiho učno (študijsko) sobo. — Adv. umbrātiliter
a) s prispodobnimi (zglednimi, vzornimi, pomembnimi) znamenji: Aug.
b) z varavim videzom (prividom), z navidezno modrostjo: seducere (zapeljati) Aug.
c) le v obrisih, zlahka, na lahko (nalahko): Sid.

umhäutet obdan s kožo; (fest) umhäutet Zelle: s (trdno) steno

umíderiti se -īm se (n. Mieder) pog. s steznikom dognati svojo držo, zunanjost: baba nafrizirana, umiderena, drska

ùmir m
1. mir, pomiritev
2. sprava morilca s svojci umorjenega: držala se krvna osveta, a sudije pri umiru zvali su se dobri ljudi

umlaut [úmlaut] (nemško) samostalnik
jezikoslovje preglas
prehodni glagol
spremeniti s preglasom, izvesti preglas

Umweltauto, das, avto s katalizatorjem

umwerfen^* prevrniti, prekucniti; figurativ spraviti s tira; sich umwerfen ogrniti si

uña(ra)da ženski spol praska; udarec s taco

arrancar (ali: sacar) a uña(ra)das izpraskati

unboned [ʌnbóund] pridevnik
(ki je) brez kosti
agronomija nepognojèn s kostno moko; ki nima odstranjenih kosti

uncommercial [ʌnkəmə́:šəl] pridevnik
netrgovski, ki se ne bavi s trgovino

uncompromised [ʌnkɔ́mprəmaizd] pridevnik
nerešen s kompromisom

uncouple [ʌnkʌ́pl] prehodni glagol
razdvojiti; spustiti s povodca (pse)
tehnično odklopiti, odvezati

uncrown [ʌnkráun] prehodni glagol
odvzeti (komu) krono, vreči s prestola

underdrain² [ʌndədréin] prehodni glagol
odvajati vodo s podzemeljskimi kanali, drenirati

underofficer [ʌndərɔ́fisə] prehodni glagol
vojska zasesti, oskrbeti s premajhnim številom častnikov

underpower [ʌndəpáuə] prehodni glagol
poganjati s premajhno pogonsko silo (učinkom)

underwrite^* [ʌndəráit] prehodni glagol
spodaj (kaj) podpisati; s podpisom potrditi; garantirati; jamčiti za, prevzeti jamstvo za; podpisati (zavarovalno polico); prevzeti zavarovanje blaga, zavarovati; obvezati se za nakup vseh delnic kake družbe, ki še niso bile kupljene od javnosti
zastarelo podpisati (akt, spis)
neprehodni glagol
baviti se z zavarovalnimi posli

the underwritten names podpisana imena