Franja

fecha ženski spol datum; dan

fecha del sello postal, fecha del matasellos datum poštnega pečata
a fecha fija na določeni dan
a esta fecha tedaj, takrat
a corta fecha s kratko zapadno (plačilno) dobo
a partir de esta fecha od današnjega datuma naprej
hasta la fecha doslej, do danes
adelantar la fecha antidatirati
hace ya fecha dolgo časa je že tega
pasada esta fecha po tem terminu
poner la fecha datirati
eso es de larga fecha dolgo časa je že od takrat
esta carta ha tardado tres fechas to pismo je prispelo šele tretji dan

fēcundus 3, adv. -ē (gl. fēlīx)

1. roden, rodoviten (o ženskah in živalih): uxor Lucr., Sen. rh., coniux H., lepus H. breja, virgo Sen. ph., fecundae verbera dextrae O. (po vraži, da udarci „luperkov" z jermenom naredijo ženske rodovitne), Danaën clausam implevit Iuppiter auro O., imber f. V.

2. pren. rodoviten, ploden, bogat: f. colles, solum, orbis O., terra fecundior Ci., fecundissima studia T., quaestus ille maxime f. Ci.; z abl.: fecunda melle Calymne O., fecundam Amathunta metallis O.; ret.: gens latrociniis fecunda T. ki pogosto hodi plenit, Africa veneno f. Sil.; z gen.: provincia annonae fecunda T., z bogato letino, genus fecundum bonorum civium T. saecula fecunda culpae H., tellus metallorum fecunda Plin.; Hispania in omnia frugum genera fecunda Lucan.

3. obilen, bujen, bohoten, poln: pecori non est fecundior herba O., fecunda papavera florent O., bujno rastoči mak, f. fons O. calices H. polne čaše, cingula monstris f. Val. Fl., gens f. Plin. iun.

Federlesen, das, ohne viel Federlesens brez ovinkarjenja, po kratkem postopku; viel zu viel Federlesens machen (mit) preveč si dati opraviti z

fegato m

1. anat. jetra:
soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

2. jetra, jetrca:
fegato alla veneziana jetra po beneško
olio di fegato di merluzzo ribje olje

3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
uomo di fegato pogumen človek
aver fegato biti pogumen

Feierabend, der, konec dela/delovnika, delopust; Feierabend machen nehati delati; nach Feierabend po koncu dela; Jetzt ist aber Feierabend! Zdaj je pa dovolj!

fēlīx -īcis, abl. -ī, subst. -e, adv. fēlīciter (prim. fecundus, fētus, fēnus)

I. rodoviten, ploden: arbor L., oliva, silvae, rami V., T., feliciores ramos inserit H. več obetajoče, felicior regio O., illic veniunt felicius uvae O., Arabia f. Plin., f. horti Mart.; z abl.: Massica felicia Baccho V. vinorodni masiški griči, f. prole virûm V. (o Rimu) bogat moškega (junaškega) rodu; enalaga: felicem trahunt limum V. oplajajoč glen, rami felicia poma ferentes O. (= felices fami poma ferentes) —

II. pren.

1. učinkovit, uspešen: Caesar ab Alexandria se recepit, felix, ut sibi videbatur Ci., bella Ci., arma V., seditio, mendacium L., sententia, cursus O., curatio Cels., opus Vell., labor Val. Fl., sermo Q., castra feliciter defendit Ci., feliciter rem gerere Ci., feliciter sculpsit ebur O.; z inf.: felicior agere tela manu V. z večjim uspehom; z abl. gerundiva: tam f. vobis corrumpendis fuit L. toliko uspeha je imel, tribunus plebis felix in evertenda re publica fuit Ci. je imel uspeh; kot rotitev: ita sim felix Pr.; pogosto v željah: ea res mihi feliciter eveniat Ci. naj se mi srečno izteče, ego sum precatus ut eis ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci. ugodno, srečno in v prid; kot vzklik: feliciter! Ci., Ph., Sen. ph., Suet. blagor ti (vam)!

2. srečen, osrečen, blažen: vir Ci., homo f. educet, quas volet Ci., at est Verres imperator f. Ci., Sulla felicissimus omnium Ci., felix ista domus Ci., donec eris f., multos numerabis amicos O., felicissima matrum O. tua felicius ossa quiescant O., felicior aetas O., srečna mladost, felix decessit Q. Kot pridevek: L. Cornelius Sulla Felix L., Plin. Z abl.: felix et nato, felix et coniuge O. felicem diximus illā coniuge O., blagrovali smo ga zaradi … ; felicem praedicare Cu.; z gen. (po gr. vzoru): o te cerebri felicem H. srečen zaradi vročeglavosti, f. animi Iuv., f. leti, necis Sil.; s praep.: in quo bello tu felix fuisti Ci.

3. act. osrečujoč, ki prinaša srečo, zlasti v obrazcu želje: quod f. sit Ci., L. (prim. pod faustus), nec felix attulit omen O., sint ista precor felicia mentis signa tuae O., sis f. tuis V., f. hostia V., f. lex Pr., dies Lucan., f. auspicium Iust.; pesn.: sapor felicis māli V. okus srečo prinašajočega (= zdravilnega) jabolka (kot protistrupa).

Fels, der, (-ens, -en) skala; klettern: im Fels po skalah; figurativ fest wie ein Fels trden kot skala

fence¹ [fens] samostalnik
arhaično zaščita, obramba; ograja, plot; nasip; zaščitna naprava; mečevanje
figurativno spretno debatiranje
sleng skrivač ali skrivališče ukradenega blaga

to come down on the right side of the fence biti na strani zmagovalcev
to be (ali sit, ride) on the fence biti nepristranski, nobenostranski, obračati se po vetru
to look after one's fence pridobivati si volivce
to put a horse at fence spodbosti konja, da preskoči oviro
master of fence spreten mečevalec; figurativno dober diskutant

fenestēlla -ae, f (demin. fenestra) okence: nocte domum (dea) parvā solita est intrare fenestrā, unde Fenestellae nomina porta tenet O. (ta „porta fenestella“ so bila najbrž ob palatinskem griču), fenestellis illuminari Col. Kot nom. propr. C. Fenestella (letopisec v času Avgustove in Tiberijeve vlade, umrl l. 21 po Kr.): Plin., Sen. ph., Gell.

Fennius 3 Fénij(ev), ime rim. rodu, posebno F. Rufus Fenij Ruf, praefectus annonae in praefectus praetorio Neronu. L. 65 po Kr. je sodeloval v zaroti s Pizonom in bil usmrčen: T.

fēnusculum -ī, n (demin. fēnus) majhne (nizke) (po drugih: lepe) obresti: Pl.

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

feriō -ire (—) (—) (prim. gr. φάρω cepim, φάρος brazda, φαρόω orjem, φάραγξ globel, lat. forāre, forus)

1. udariti, biti koga, kaj, na (ob, v) koga, kaj, tolči, suniti, prebosti: femur Pl. po stegnu fores Pl., parietem saepe feriens Ci., murum ariete f. S. razmajati, undae feriunt litora V., socii feriunt mare V. (namreč z vesli =) veslajo, stricto retinacula ferro f. V. presekati, latus ense ferit V. prebode, cum ense ferit Progne (= Procne) O. conclamat seque ferit V. pectoraque ipsa ferit O., f. pede terram O., saxa tridente O., aquas ferioque trahoque (pri plavanju namreč) O., f. subtemen O. zabiti, cornu ferit ille (caper) O., bode, calce feritur aselli O., tabulae laterum feriuntur ab undis O., venti aquas feriunt Lucan., f. pede uvas grozdje mastiti, tlačiti, asses Plin. kovati, f. malleo tabulam Cels., pugno vel calce Q., f. hastis scuta Amm.; abs. contra f. S., caesim, punctim f. Veg.; pren. feriunt summos fulgura montes H. strele udarjajo v najvišje gore, clamor ferit aethera V. sega do neba, sublimi feriam sidera vertice H. dotikal se bom zvezd, zadeval bom ob zvezde (preg. izraz samozavesti), balba feris annoso verba palato H. jecljaš z jezikom, zadevajočim ob … dum ferit carmina O. poje (pesmi) brenkajoč na plunko, sonat vox ut feritur Q. ko se zaglasi; occ. (za)klati, poraziti: Diespiter populum Romanum sic ferito, ut ego hunc porcum hic hodie feriam L. f. vaccam ense V., agnam H.; od tod pogosto s prolept. obj. (z aliteracijo) foedus ferire skleniti zvezo (s klanjem darilnega živinčeta): Varr, Fl., Amm., foedera feriebantur provinciarum (s provincami) Ci., Tarchon iungit opus foedusque ferit V., inbesne me, rex, cum patre patrato populi Albani foedus ferire? L.; pren.: ut tu urmorum turpissimorum cotidie foedera ferires? Ci.

2. ubiti, ustreliti, usmrtiti: Val. Fl., Q., Lamp. hostem qui feriet, mihi erit Carthaginiensis Enn., f. hostem, leonem aliquem cuspide, ense, telo V.; occ. securi ferire (po obsodbi) obglaviti, usmrtiti: Hirt., cum securi cines Rom. ferirentur Ci. ut ille archipirata securi feriretur Ci.,

3. zadeti: tendit arcus pendentemque ferit (sc. sagitta) O., iuvenis (illius) ferit ora sarissā O.; metaf.: medium f. Ci. držati se srednje poti, sensum Ci. prizadeti, učinkovati, multa patent … , quae fortuna (udarci usode) feriat Ci., his spectris si oculi possent feriri Ci., res feriunt aciem oculorum ali oculos Lucr., acre ferit frigus Lucr. je občuten, f. aliquem Pl., Amm. ali aliquem munere Ter. ali arte viros Pr. opehariti koga (za kaj), prekaniti -, varati -, prevarati ga; f. aliquem condemnatione centum librarum auri Cod. I. kaznovati.

Opomba: Klas. so le iz prezentovega debla tvorjene oblike; obl. pf. in sup. se nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. īcere in percutere. Neklas.: pf. feriī Char., pt. fut.. ferītūrus Serv. — Sinkop. impf. ferībant O., fut. act. peribō Char.

feritās -ātis, f (ferus) divjost, surovost, krutost: homines ex feritate ad iustitiam atque mansuetudinem traducere Ci., feritatem exuere ali deponere O., f. tauri, leonis O., f. paterna O. podedovana po očetu, nimium feritatis in illo est O. preveč divje silovitosti, f. populi Romani Fl., trux f. Iust.; metaf. f. Scythici soli O., f. musti Plin., f. mentae Col.

fermata f

1. postanek

2. postajališče, postaja:
fermata facoltativa, fermata a richiesta postaja po želji, neobvezno postajališče

ferré, e [fɛre] adjectif okovan, podkovan; nasut z gramozom; železnat (voda)

chemin masculin ferré z gramozom nasuta pot
voie féminin ferrée železna cesta, tir
par voie ferrée po železnici
être ferré en histoire, sur une question biti dobro podkovan v zgodovini, v kakem problemu

ferrocarril moški spol železnica

ferrocarril aéreo nadzemna železnica
ferrocarril de circunvalación krožna železnica
ferrocarril colgante vzpenjača
ferrocarril de cremallera vzpenjača
ferrocarril eléctrico električna ž.
ferrocarril funicular žičnica
ferrocarril interurbano mestna železnica
ferrocarril local lokalna ž.
ferrocarril metropolitano mestna ž.
ferrocarril de sangre konjska ž.
ferrocarril secundario stranska ž.
ferrocarril subterráneo podzemeljska ž.
ferrocarril vecinal stranska ž.
ferrocarril de una, dos, varias vía(s) eno, dvo-, večtirna ž.
billete de ferrocarril železniška vozovnica
enviar por el ferrocarril poslati po železnici
compañía de ferrocarriles železniška družba
guía de ferrocarriles železniški vozni red
red de ferrocarriles železniško omrežje
tarifa de ferrocarriles železniška tarifa

ferrovia f železnica:
ferrovia a scartamento normale železnica z normalnim tirom
ferrovia a scartamento ridotto ozkotirna železnica
ferrovia a dentiera, a cremagliera vzpenjača, gorska železnica
a mezzo ferrovia, per ferrovia po železnici
franco ferrovia franko železnica

fer(r)ūmen -inis, n (-rr- po ferrum -ūmen kakor alūmen, bitūmen; kor. *bher- kakor v conferva, ki vleče skupaj, celi rane, prim. conferveo) lepilo, klej, gumi: Plin., Petr.; f. scabrum Plin. hrapava obloga na kristalih (kot hiba); pren. o Vergilu v primeri s Homerjem: Gell., (versus) Vergilii … quodam quasi ferrumine immisso fucatior (naspr. Homeri simplicior et sincerior).

ferus 3 (iz *g̑hu̯er- kriviti se, *g̑hu̯er divja zver, *g̑hu̯eros; prim. gr. ϑήρ = ajol. φήρ tes. φείρ= sl. zver)

1. divji, neukročen: apes Varr., bestiae vel cicures, vel ferae Ci., capra, alites V., canes V., O., belua levanguis O., leones H., arietes Col., tauri Suet. Pogosto subst. fera -ae, f (sc. bestia) in (redko) ferus -ī, m divja žival, zver(ina): multa genera ferarum C., feris corpus obicere Ci., ferarum ritu L., Cu., Fl., fractae claustris ferde Plin. iun., membra ferarum, confectores ferarum Suet., arenaria fera Amm.; atrib.: fera castor Ap.; kot masc.: = lev: Cat.; = merjasec Ph., ira feri O. = (kalidonskega) merjasca; = konj V. pectebat ferum V., = jelena; ferus tudi = volk O. ali = kača Sil.; sinekdoha: žival sploh: ferae sunt rationis et orationis expertes Ci., in feri alvum V. v trebuh trojanskega konja, v pomenu „konj“ tudi pri O. in Petr., v pomenu „vol“ pri O., habitandae piscibus undae terra feras (sesalke) cepit, volucres aër O., o mravlji: Mart.; pren.: magna minorque ferae O. (ozvezdji) obadva medveda, iter est per formas ferarum O. skozi živalske (= živalskega kroga) podobe.

2. bot. (o rastlinah) divji = samorasten, gozden: fructus feros mollire colendo V., f. robora O., arbores Col., oliva Stat.

3.
a) (o krajih) divji, pust, neobdelan: montes V., silvae H., regia Ditis O.
b) (o vonju) neprijeten: odor Plin.

4. metaf.
a) (o ljudeh in abstr. rečeh) divji = neomikan, neizobražen, surov, rod, neotesan, zagoveden: adeon' me … putas … ferum Ter., homines feri ac barbari C., fera quaedam sodalitas germanorum Lupercorum Ci., vita Ci., genus hominum S., gentes Suet., habitatores Amm.
b) (po značaju) divji = trdosrčen, neusmiljen, krut, grozen, grozovit: aut inhumanus aut ferus Ter., hostis Ci. ut nemo tam ferus fuerit, quin eius casu illacrumarit N., Iuppiter V., Col., Cyclops, tyrannus O., iuvenis Cat., Marius Fl.; enalaga: mores Ci., tela Lucr., facinus L., cor V., O., animi ardor, ingenium, dolores, gaudia, sacra, bellam, ensis, fulmina, vis vertorum O., pectora, furor Val. Fl., hiems Stat., clamores Sil.; z drugim sup.: ferum visu Sil. grozno; subst. m. = divjak: sic me ferus ille premebat O.; fem. = divjakinja: ligones rapuere ferae (= Bacchae) O.