Franja

Gorgō -gonis redko -gūs, acc. -gona, f (Γοργώ) Górgo ali Gorgóna, pl. Gorgonĕs -um, acc. -ăs, Gorgóne, tri hčere božanskega morskega starca Forka (Phorcus) ali Forkija (Φόρκυς) in morske boginje Keto (Cētō Κητώ). Bile so grozne, krilate deklice, ki so imele namesto las kače; kdor jih je pogledal, je okamenel. Dve izmed njih, Stheinō in Euryalē, sta bili nesmrtni; tretja, Medūsa (Meduza), ki je bila najstrašnejša, pa smrtna; zato je Gorgo včasih = Meduza. Perzej ji je odsekal glavo, ki jo je Atena nosila na svojem oklepu. Iz Meduzine krvi je nastal krilati konj Pegaz (Pegasus): PLIN., VAL. FL., MART., FULG., os Gorgonis (= Medusae) CI., Pallas ... effulgens Gorgone saevā V., ora Medusae O., Gorgonis (= Medusae) anguicomae Perseus superator O., Gorgone (= Medusā) conspectā O., Gorgones Harpyiaeque V. – Soobl.
a) Gorgōn -onis, f (Γοργών): HYG., LUCAN., MART., STAT.
b) Gorgona -ae, f: HYG., SERV., PRUD. – Od tod

1. adj. Gorgoneus 3 Gorgonin, gorgonski, Meduzin: caput VITR., Gorgoneis Allecto infecta venenis V. okužena z Gorgoninim (Meduzinim) strupom, equus (= Pegasus) O., lacus (= vrelec Hipokrena (Hippocrēnē), ki mu je Pegaz z udarcem svojega kopita na Helikonu odprl pot ) PR.

2. subst. Gorgonia -ae, f korala, morska jagoda, ki v stiku z zrakom takoj okameni: PLIN.

gȍrī -ā -ē, komp. od zao hujši, slabši: sve gori od gorega eden hujši od drugega; nije s -ega ne bo slabo

Gortȳna -ae, f (Γόρτῡνα) Gortina, glavno kretsko mesto ob reki Letej (Lēthaeus, Ληϑαῖος): MEL., LUCAN. Soobl. Gortȳnia (Cortȳnia) -ae, f Gortinija (Kortinija): VARR. in v čisto gr. obl. Gortȳn -ȳnos, f (Γόρτυν) Gortin: VAL. FL. – Od tod adj.

1. Gortȳnius 3 (Γορτύνιος) gortinski: CI., pesn. = kretski: V., STAT., AUS.; subst. pl. Gortȳniī -ōrum, m Gortinci: N., L.

2. Gortȳniacus 3 (Γορτυνιακός) gortinski, kretski: arcus O.

3. Gortȳnis -idis, f (Γορτυνίς) gortinska, kretska: harundo LUCAN.

gosenic|a¹ [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Raupe
gosenica ozimne sovke agronomija in vrtnarstvo die Erdraupe
obžrtost od gosenic der Raupenfraß

gospodinjstvo samostalnik
1. (dom; hišna opravila) ▸ háztartás
2. (učni predmet) ▸ háztartási ismeretek
3. (stanovanjska enota) ▸ háztartás, háztartásban élőkOd danes je elektrika za gospodinjstva dražja za 4 odstotke. ▸ Mától a háztartási áramfogyasztás 4 százalékkal drágul.

gósti (godem) to play the violin; pogovorno to play the fiddle, to fiddle; to make music

plesati, kot drugi godejo (hočejo) to dance to someone else's tune, to follow another's lead
gósti na godalo pesniško to touch the strings
vedno isto gósti (goniti) to harp on one (ali on the same) string, to harp on
gósti od zadovoljstva (figurativno) to purr with satisfaction

gostot|a [ô] ženski spol (-e …)

1. die Dichte, -dichte (materiala Stoffdichte, naboja Ladungsdichte, naseljenosti Besiedlungsdichte, Wohndichte, tehnika niti Fadendichte, poselitve die Siedlungsdichte, prebivalstva Bevölkerungsdichte, prometa Verkehrsdichte, snega Schneedichte, toka Stromdichte, zagradbe Verbauungsdichte, zraka Luftdichte, ionska Ionendichte, populacijska Individuendichte, Populationsdichte, površinska Flächendichte)
velika gostota hohe Dichte
nizka gostota geringe Dichte
neodvisen od gostote dichteunabhängig

2. kemija die Dichte, Massendichte, die spezifische Masse

3. (specifična teža) die Wichte

4. zank, pletiva, sita: die Maschenweite

5.
gostota toka (pretok) der Durchfluss
optična gostota die Schwärzung

gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem

gota militar (med) kronična kapavica
gota serena (med) črna slepota
quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
gota a gota v kapljah, po kapljah
gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
gotas pl (zdravilne) kapljice
café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem

Gothī -ōrum, m (Γόϑαι) Góti, pleme v severni Germaniji: AUS., AMM. Od tod

1. subst. Gothia -ae, f Gótija, dežela Gotov: AMM.

2. adj. Gothicus 3 gotski; kot priimek Gothicus -ī, m Gotski = zmagovalec nad Goti, premagalec Gotov: VOP.

gourd, e [gur, d] adjectif odrevenel, trd, premrl (od mraza); agronomie nabrekel, napet (žito)

avoir les doigts, les membres gourds imeti od mraza premrle prste, ude
n'avoir pas les bras gourds ne se obotavljati, biti uren in spreten
n'avoir pas les mains gourdes (figuré) ne se pustiti dolgo prositi, vedno takoj prijeti, seči po, lotiti se

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

goutter [gute] verbe intransitif kapljati (od)

le linge mouillé goutte od mokrega perila kaplja

govoriti v ugankah frazem
(nejasno govoriti) ▸ rébuszokban beszél, talányokban beszél
"Bi lahko nehal govoriti v ugankah?" sem mu segla v besedo. ▸ Kérlek, ne beszélj rébuszokban! – vágtam közbe.
Očka se je osuplo oziral od druge do druge. “Kdo naj bi mi povedal, in kaj? Bi mogoče lahko nehale govoriti v ugankah?” ▸ Apa csodálkozva nézett egyikről a másikra. „Ki mondaná meg nekem, és mit? Abbahagyhatnátok végre ezt a talányos beszédet?”

govorjenj|e [ê] srednji spol (-a …)

1. dejanje: das Sprechen, das Reden
hitrost govorjenja das Sprechtempo
način govorjenja die Redeweise, die Sprechart, Sprechweise
poskus govorjenja der Sprechversuch

2. glasovi, ki jih slišimo: das Reden; slabšalno: das Gerede
prazno govorjenje leere Reden
govorjenje brez konca in kraja das Palaver
nerazumljivo govorjenje (nerazumljiv jezik) das Kauderwelsch
|
postati hripav od govorjenja sich heiser reden
pripraviti koga do govorjenja zum Sprechen bringen
spraviti samega sebe v bes z govorjenjem sich in Wut hineinreden

gozar [z/c] uživati; biti deležen, imeti

gozar de a. uživati kaj, imeti užitek od, veseliti se česa
gozar de bueua salud biti pri dobrem zdravju
gozar de confianza uživati zaupanje
gozar de Dios uživati večno blaženost
gozar de sueldo dobivati plačo

gozd [ó/ò] moški spol (-a; -ovi) der Wald (tudi rastlinstvo, botanika, gozdarstvo); gozdarstvo oskrbovan: der Forst; die Waldung; (hosta) das Holz; -wald ( rastlinstvo, botanikamočvirski Bruchwald, monsunski Monsunwald, tropski deževni Regenwald, tropski gorski Nebelwald, tropski sušni Trockenwald; geografija po vrsti, izkoriščanju: galerijski Galeriewald, nizki Niederwald, pašni Hütewald, produktiven Nutzwald, prebiralni Femelwald, trajni Dauerwald, varovalni Bannwald, visoki Hochwald, zaščitni Schutzwald; po drevju: iglasti Nadelwald, listnati Laubwald, mešani Mischwald, borov Föhrenwald, Kiefernwald, bukov Buchenwald, hrastov Eichenwald, smrekov Tannenwald, Fichtenwald)
bog gozda der Waldgott
izraba/izkoriščanje gozda die Waldnutzung, Forst(be)nutzung
rob gozda der Waldrand
krčenje gozda die Rodung, zgodovina die Neulandgewinnung
dovoljenje za krčenje gozda die Rodungsbewilligung
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
brez gozda unbewaldet, če je bil gozd posekan: entwaldet
z malo gozda pokrajina: holzarm, waldarm
porasel z gozdom bewaldet
gospodariti z gozdom gozdarstvo beforsten
gojitev gozdov der Waldbau
odmiranje gozdov das Waldsterben
škoda v gozdu/kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov die Forstfrevel, der Frevel
varstvo gozdov der Forstschutz
gozdovi množina površine: das Waldland
gospodarjenje z gozdovi die Forstwirtschaft
zakon o gozdovih das Forstgesetz
proti gozdu waldwärts
v gozdu im Wald
v gozd in den Wald (hinein)
iz gozda aus dem Wald
po gozdu durch den Wald, im Wald
sprehod po gozdu der Waldspaziergang
kot v gozd, tako iz gozda wie man in den Wald hineinruft, so schallt es heraus
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor (lauter) Bäumen nicht
ti o volku, volk iz gozda wird der Wolf genannt, kommt er gerannt

gòzd wood, (večji) forest

bukov gòzd beech forest (ali wood)
jelov (smrekov) gòzd fir (pine) wood
hrastov oak forest
topolov gòzd poplar forest (ali wood)
cedrov gòzd cedar forest (ali wood)
gòzd jamborov (figurativno) a trest of masts
neprehoden gòzd, gòzd brez poti an impenetrable forest
reven z gòzdovi poor in forests, poorly forested
iglasti gòzd coniferous trees
poraščen z gòzdom, -ovi wooded, afforested, timbered
zaščiten mlad gòzd young forest plantation
gost gòzd dense forest
sekati gòzd to fell trees, to deforest
krčiti, redčiti gòzd to clear land
zopet (za)saditi gòzd (pogozditi) to re-afforest
pragozd virgin forest, primeval forest
od samih dreves ne vidiš gozda you can't see the wood for the trees

gòzd bosque m ; selva f ; monte m

gozd zastav un bosque de banderas
visok (nizek) gozd monte m alto (bajo)
bukov (hrastov) gozd hayal m (robledal m)
smrekov gozd pinar m; bosque m de abetos
od samih dreves ne vidi gozda (fig) los árboles le impiden de ver el bosque

gozo moški spol veselje, zadovoljstvo, naslada, užitek

da gozo oírlo užitek je slišati to
no caber en sí de gozo saltar de gozo biti ves iz sebe od veselja
esperar con gozo veseliti se na
los gozos de la Virgen hvalnice v čast device Marije

Gracchūris (Graccūris) -idis, f (Gracchus) Grak(h)úrida, pravzaprav Grakhovo (mesto), vaskonsko mesto v Tarakonski Hispaniji blizu današnje Korelje (Corella), prej Isuris, ki ga je dal naseliti Sempronij Grakh: L. EPIT., P. F. Od tod subst. Gracchūritānī (Graccūritānī) -ōrum, m Grak(h)uritani: PLIN.