Franja

gnōmonicus 3 (gr. γνωμονικός) ki se nanaša na sončno uro ali njen kazalec: res rationes VITR. Od tod subst. gnōmonica -ae, f: GELL. ali gnōmonicē -ēs, f: VITR., PLIN. (gr. γνωμονική, sc. τέχνη) umetnost presojanja in izdelave sončnih ur, gnomonika.

Gnōsus, -os (Cnōsus) in Gnōssus -ī, f (Κνωσός, slabše Κνωσσός) Knósos (= Gnóz, Knós, Gnós) prastaro primorsko mesto na Kreti, prestolnica Ariadninega očeta Minoja (Minos), ki mu je Dedal tam zgradil slavni labirint; tam je bil tudi Jupitrov nagrobni spomenik: MEL., PLIN., LUCAN., LACT. – Od tod adj.

1. Gnōs(s)iacus 3 (*Κνωσιακός) knosijski, pesn. = kretski: rex, carina O.

2. Gnōs(s)ias -adis, f (*Κνωσιάς) knosijska, pesn. = kretska: Gnossiades iuvencae O.; kot subst. Kretčanka = Ariadna: O.

3. Gnōsis -idis, f acc. -ida, f knosijska, pesn.= kretska: Corona Gnosis O. (ozvezdje) Ariadnina krona; kot subst. Kretčanka = Ariadna: O.

4. Gnō(s)ius 3 (Κνώσιος) knosijski,
a) = iz Knososa: L., O., PLIN.; subst. Gnōsiī -ōrum, m (Κνώσιοι) Knosijci, sloveči lokostrelci CI., L.
b) pesn. = kretski: tellus (= Kreta) V., PLIN., Gnosia stella Coronae V. Ariadnina krona = ardor Bacchi COL. (ker ji je baje Bakh to krono podaril), calami spicula Gnosii H.; subst. Gnōsia -ae, f Kretčanka = Ariadna: PR.

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gola f

1. anat. grlo:
mal di gola vnetje grla
avere un nodo alla gola pren. dušiti, stiskati v grlu (od ganjenosti, žalosti)

2. (v zvezi s prehranjevanjem)
mangiare a piena gola požrešno jesti, požirati
col boccone in gola takoj ko si vstal od mize, takoj po jedi
essere, restare a gola asciutta pren. obrisati se pod nosom (za kaj)
avere un osso in gola pren. morati premagati kako oviro
avere il cibo in gola ne prebaviti hrane
mettersi tutto in gola pren. vse pognati po grlu
mentire per la gola pren. nesramno lagati

3. (v zvezi s tvorjenjem glasov)
gridare a piena gola vpiti na vse grlo
ricacciare in gola le parole, le offese a qcn. koga ostro zavrniti

4. pren. grlo, vrat:
avevo l'acqua alla gola voda mi je že tekla v grlo
essere in un pasticcio fino alla gola biti do vratu v godlji
mettere il coltello alla gola pren. nastaviti komu nož na vrat
segare la gola prerezati vrat

5. relig. požrešnost

6. pren. grlo, vrat:
la gola di un vaso vrat vaze

7. geogr. soteska

goljufíja swindle; cheat; imposture; fraud; pogovorno con trick, con

popolna goljufíja sheer (ali utter, downright) fraud
z goljufíjo kaj (pri)dobiti od koga to cheat someone out of something

Gomorr(h)a -ae, f: PRUD., VULG., ali Gomorr(h)um -ī, n: TERT. Gomóra, palestinsko mesto. Od tod adj. Gomorr(h)aeus 3 gomorski: PRUD.; subst. Gomorr(h)aeī -ōrum, m Gomorci: VULG.

Gomphī -ōrum, m (Γόμφοι) Gómfi, utrjeno mesto v Tesaliji ob Pindovem vznožju (zdaj Skumbos z razvalinami): C., L. Od tod preb. Gomphēnsēs -ium, m Gomfeni: C.

gondoler [-le] verbe intransitif (= se gondoler) zviti se, kriviti se (les)

la planche gondole deska je zvita
se gondoler (populaire) zvijati se od smeha

gonfio

A) agg. (m pl. -fi)

1. nabrekel, nabuhel:
occhi gonfi di pianto od joka nabrekle oči
fiume, torrente gonfio narasla reka, narasel hudournik
stomaco gonfio napet želodec
andare a gonfie vele pren. napredovati s polno paro, iti kot po maslu, kot namazano

2. poln, prekipevajoč, napihnjen:
individuo gonfio di superbia prevzeten človek

3. pren. nabrekel, nabuhel:
stile gonfio nabrekel slog

4. pren. nadut, domišljav, napihnjen

5. slabš. noseč:
donna gonfia noseča ženska

B) m nabreklina, štrlina, guba:
l'abito gli faceva un gonfio sulla spalla obleka mu je štrlela na rami

gongolare v. intr. (pres. gongolo) veseliti se, uživati, biti v devetih nebesih:
gongolare di gioia biti v devetih nebesih od veselja

go off neprehodni glagol
oditi, zbežati, odpeljati se; prodajati se (blago); sprožiti se, razpočiti se; prenehati; umreti; omedleti; zaspati
pogovorno popuščati; potekati; slabšati se

go off the deep end razburiti, razjeziti se
go off one's head ponoreti
go off a tangent skočiti od enega predmeta pogovora na drugega
go off the hooks ponoreti
go off the rails iztiriti

Gordium -iī, n (Γόρδιον) Górdij, glavno mesto kralja Gordija (ob Sangariju) v Veliki Frigiji, ki je slovelo zaradi gordijskega vozla (gl. Gordius -iī ): L., CU., PLIN., IUST. Od tod adj. Gordius 3 gordijski: nodus Gordius AMM.

Gordiūtīchos, n indecl. (Γορδίου τεῖχος) Gordiut(e)íh, trg v Kariji jugovzhodno od Antiohije: L.

gor|eti [é] (-im) zgoreti ogenj: brennen; in Brand stehen
goreti kot slama brennen wie Stroh
goreti od čustveno: entbrennen in (jeze in Zorn, ljubezni do nje in Liebe für sie/zu ihr); entbrannt sein von (poželenja von Begierde)
figurativno goreti pod nogami heiß unter den Füßen sein

goréti to burn; to blaze; to be on fire, to be consumed by fire

gorí! fire!
kje gorí? where is the fire?
to ne gorí that does not burn
vžigalica ne gorí the match does not strike
goréti od radovednosti to be consumed by curiosity
goréti od želje to burn with desire, to be eager (ali fervent ali zealous ali keen on)
hiša gorí the house is on fire
v mestu gorí there is a fire in town
začeti goréti to catch fire
tu mi gorí pod nogami (figurativno) this place is too hot for me
gorelo mu je pod nogami (figurativno) he wanted to be off

goréti brûler, être en flammes (ali en feu) ; (luč) être allumé

gori! au feu!
od nestrpnosti goreti brûler d'impatience

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

goréti arder; estar en llamas

gori! ¡(al) fuego!
gorí hay un incendio
luč gori la luz está encendida
goreti od nestrpnosti arder (ali consumirse) de impaciencia
goreti za šah rabiar por el ajadrez

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

gorger [gɔrže] verbe transitif čezmerno hraniti, pitati (perutnino); figuré obsuti (de z); prenatrpati

gorger un enfant de sucreries basati sladkarije v otroka
gorger quelqu'un d'argent obsipati koga z denarjem
être gorgé de bonheur prekipevati od sreče
se gorger de pâtisseries natrpati se s slaščicami