Franja

servō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *ser- zaprto (pod ključem) imeti, hraniti; prim. avestsko haurvaiti pazi, čuva, hrani, umbr. seritu = lat. servato, anseriato = lat. observatum (sup.), osk. serevkid = lat. auspicio, lat. servus, serva, gr. εἴρερος ujetništvo, suženjstvo, got. sarwa orožje, oborožitev)

1. paziti koga, na koga, na kaj, opazovati koga, varovati koga, kaj, čuvati koga, kaj, ščititi koga, kaj, budno paziti koga, kaj, b(e)deti nad kom, čim, stražiti, imeti (držati) pod stražo, streči komu; abs.: redi ... intro atque intro serva PL., nemo in aedibus servat PL., solus Sannio servat domi TER., servantia lumina O. čuječ(n)e, budne oči; pogosto imper. serva! pazi (se)!, varuj se!: PL., TER., H.; z obj.: ENN. FR., PL., TER. idr., haedos V. paziti na, ortum Caniculae CI., dum sidera servat, exciderat puppi V., sunt Arcturi sidera nobis haedorumque dies servandi V., servare caelum, fulgura caeli LUCR., avem (ptičji let), genus altivolantum ENN. AP. CI., doctus volucres augur servare sinistras LUCAN., servat nubemque locumque O., quantum acie oculi possent servare sequentum V. do koder bi nesle ostre oči sledilcev, servare itinera C. ne spustiti (spuščati) iz vida, praesidia indiligentius C. stražišča imeti manj skrbno zasedena, portas agmine, milite muros V., fructūs N., pomaria O., aliquem liberā custodiā CI. (gl. custōdia); v pass.: quemadmodum servari vellet N. biti držan v zaporu, biti zaprt; z notranjim obj.: custodias, vigilias L. biti na straži, stražiti; z de: de caelo servare (o avgurjih) CI., ARN. opazovati blisk; s finalnim stavkom: COL. idr., triumviris capitalibus mandatum est, ut servarent, ne qui nocturni coetus fierent L.; z odvisnim vprašanjem: tuus servus servat, Venerine eas (sc. coronas) det an viro PL., quid servas, quo eam ...? LUC. AP. NON.

2. čuvati kak kraj = ne zapustiti (zapuščati) kakega kraja, muditi se kje, osta(ja)ti kje, (pre)bivati, biti doma kje: limen V., O., limina V., vestibulum V., centum (sc. nymphae), quae silvas, centum, quae flumina servant V., hydrum ... puella servantem ripas altā non vidit in herba V., tu nidum servas H. ostajaš v gnezdu = tičiš doma (v Rimu), atria servantem postico falle clientem H. v veži nate prežečega klienta, nate čakajočega klienta, has nimbi ventique domos et naufraga servat tempestas VAL. FL.

3. metaf.
a) paziti na kaj = držati se česa, držati, pridržati (pridrževati, pridržavati), vzdržati (vzdrževati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati), izpolniti (izpolnjevati) kaj, spolniti (spolnjevati), vztrajati pri čem, ne (pre)kršiti, ne prelomiti (prelamljati) česa, ne ravnati zoper kaj: ordinem L. ali ordines C. idr. držati se vrste, osta(ja)ti v vrsti (vrstah), ohranjati (bojni) red (vrsto, razporeditev), pacem L., pacem cum aliquo CI., amicitiam, legem CI., promissum PL., promissa CI., fidem CI. držati besedo, držati obljubo, biti mož beseda, iusiurandum N., fidem iurisiurandi cum hoste CI. držati besedo, sovražniku potrjeno s prisego, ius CI., iura indutiarum C., consuetudinem CI., institutum militare C. držati se vojnega (vojaškega) običaja, morem MEL., Q., morem ab antiquis traditum H., acta Caesaris servanda censeo CI., servare diem L. držati se dne, čakati dan, amorem, honorem, pudicitiam, aeternum sub pectore volnus V., Pyrrhin conubia servas? V. ali si še v zakonski zvezi s Pirom?, nec (sc. tellus) Baccho genus (sc. suum) ... servat V. = trta se v zemlji izrodi, servare vices V. opravljati svojo službo, modum LUCAN., PLIN.; s predik. acc.: pudicitiam liberorum servare ab eorum libidine tutam CI.; z zahtevnim stavkom: cum ita priores decemviri servassent, ut unus fasces haberet L.; brezos.: alibi servatur, ut nudis pedibus eant PLIN., servatumque in hodiernum est, ne qui e novis civibus in iis iudicaret PLIN.
b) koga ali kaj ohraniti (ohranjati, ohranjevati) (ne(p)okvarjenega, ne(p)okvarjeno), rešiti (reševati), (za)varovati, (za)ščititi pred čim, oteti (otevati, otimati) česa, pred čim (naspr. perdere): AFR. AP. NON., CAECIL. AP. GELL., PL., TER. idr., ociter serva cives, defende hostes ENN. AP. NON., populum, rem publicam aliquem ex iudicio CI., qui ceteros servavi, ut nos periremus CI. EP., Diana (Dianin kip) ex bellis servata CI., servati consulis decus L. čast konzulove rešitve, servare aliquem ex periculo C., urbem insulamque Caesari C., Alexandri liberis regnum N., navem ex hieme N., servatae a peste carinae V., cupressus religione multos servata per annos V., nomen et arma locum servant V. brani(ta), ščiti(ta), curvam servans sub imagine falcem V. hraneč še neokvarjen vinjak pod ..., servare rem suam H., invitum quī servat, idem facit occidenti H.; s predik. acc.: vivum archipiratam CI., urbem et cives integros incolumesque CI., corpora vestra, coniugum ac liberorum vestrorum inviolata L.; v pass. s predik. nom.: signum integrum servatum est CI.; occ. rešiti =
a) dobi(va)ti: cum populus suum servaret CI., haec una ratio a rege proposita Postumo servandae pecuniae CI., crediti servanda causā SUET.
b) kaj dobi(va)ti povrnjeno: sumptus in rem factos ICTI., quod praestiterit quis ICTI.
c) (za bodočnost) hraniti, ohraniti (ohranjati, ohranjevati), prihraniti (prihranjevati), shraniti (shranjati, shranjevati): CA., COL., STAT., LACT. idr., Homeri carmina scrinio CU., carmina levi cupresso H., Caecuba (sc. vina) centum clavibus (pod sto ključi) H., vermes in melle PLIN., ad quae (sc. tempora) tu te ipse servaras CI., eo (dotlej) me servavi CI. EP., gravem se ad maiora vindicem servabat L.; z dat. (večinoma pesn.): placet esse quasdam res servatas iudicio voluntatique multitudinis CI., eius regni causa integra Caesari servaretur AUCT. B. ALX., vosmet rebus servate secundis V. ohranite se za boljše čase, Iovis auribus ista (sc. carmina) servas H. – Od tod adj. pt. pr. servāns -antis, toda le v superl. servantissimus z obj. gen. trdno se držeč česa, trdno vztrajajoč pri čem: servantissimus aequi V., servantissimus iusti vir AUS.

sésame [sezam] masculin, botanique sezam; (figuré)

le sésame, le «sésame, ouvre-toi» magična beseda, formula, s katero pridemo do česa, dosežemo kaj
huile féminin de sésame sezamovo olje

settle down neprehodni glagol
usedati se, padati (usedlina, gošča); znajti se (in v)
vrniti se v vsakdanje življenje, (nikalno) ne se umiriti; posvetiti se, ponovno začeti (to kaj)
poročiti se; umiriti se (v nekem stanju)

to settle down on work resno se lotiti (oprijeti) dela
he settled down oženil se je, osnoval si je dom
he settled down in business posvetil se je trgovini

setzen

1. auf einen Stuhl usw: posaditi

2. Agronomie und Gartenbau Pflanzen: saditi, posaditi;

3. sich setzen sesti, usesti se; sich zum Tisch setzen sesti k mizi/obedu/kosilu, večerji; sich setzen auf ein Pferd: sesti na (konja), zajahati (konja); sich setzen an die Arbeit sesti k delu, lotiti se dela

4. sich setzen Technik usedati se, Baukunst, Architektur posedati/posesti se

5. (aufstellen) ein Denkmal, eine Frist, Prioritäten, einen Ofen usw.: postaviti; (stellen) Bedingungen, Fristen usw.: postavljati, postaviti; (bestimmen) Fristen, Schwerpunkte usw.: določati, določiti; (geben) auf die Speisekarte, an die Tagesordnung: dajati/dati, postavljati/postaviti

6. Typographie staviti, postaviti;

7. Lotterie usw.: staviti, igrati; auf jemanden/etwas setzen staviti na (koga/kaj); seine Hofnung setzen auf staviti upe na/v

8. an den Mund: nesti k ustom; an das andere Ufer, über einen [Fluß] Fluss jemanden: prepeljati (koga); Jagd Junge: poleči, skotiti Akzente setzen poudarjati, poudariti; seinen Namen setzen podpisati se (auf na, unter pod) ; ein Pfand setzen zastaviti; einen Punkt setzen narediti piko; sich eine Spritze setzen dati si injekcijo; mit einem Fahrzeug: setzen an zaleteti se v; auf freien Fuß setzen osvoboditi (koga), dati/vrniti prostost (komu); auf Grund setzen ein Schiff usw.: nasesti z; in ein günstiges/ungünstiges Licht setzen ugodno/neugodno prikazovati, osvetliti; auf eine Liste setzen dati/vpisati na seznam; auf eine Rechnung setzen zaračunati; aufs Spiel setzen postaviti na kocko;
außer: außer Kraft setzen razveljaviti, ukiniti, preklicati, določiti konec veljavnosti; außer Betrieb setzen zaustaviti;
in: in Anführungszeichen setzen dati v narekovaj; in Brand setzen zažgati; in Betrieb setzen zagnati, pognati v tek; in Freiheit setzen osvoboditi (koga/kaj), dati prostost (komu, čemu); in den Kopf setzen vtepsti/vbiti v glavo (sich si) ; in Kraft setzen določiti začetek veljavnosti; den Ball: ins Netz setzen poslati v mrežo; in Szene setzen inscenirati, postaviti na sceno; in die Welt setzen Gerüchte: širiti, ein Kind: roditi; ins Werk setzen začeti z, uresničevati (kaj); sich setzen in Staub, Sand usw.: prodirati v, prodreti v; sich in Unrecht setzen ne imeti prav; sich mit jemandem in Verbindung setzen stopiti v zvezo s (kom);
über: setzen über einen Stuhl, ein Hindernis: skočiti preko, preskočiti (kaj), über ein Wasser usw.: prečkati;
zu: sich zur Wehr setzen braniti se

sezídati (-am) perf. costruire, edificare, erigere, alzare:
sezidati bolnico, most, stolp, šolo costruire un ospedale, un ponte, una torre, una scuola
sezidati (postaviti)
zid alzare un muro
pren. sezidati kaj na trhlih temeljih costruire su fondamenta fragili, sulla sabbia

sfiducia f nezaupnost, nezaupanje:
voto di sfiducia nezaupnica
avere sfiducia in qcn., nutrire sfiducia per qcn., qcs. ne zaupati v koga, v kaj

sfondare

A) v. tr. (pres. sfondo)

1. prebiti, razbijati dno:
sfondare il pavimento porušiti pod
sfondare le scarpe obrabiti pete (na čevljih)
cibo che sfonda lo stomaco toskansko težko prebavljiva hrana

2. ekst.
sfondare una bottega vlomiti v trgovino
sfondare una parete prebiti steno
sfondare una porta aperta pren. zastonj se truditi, početi kaj jalovega

3. voj. prebijati (črto, fronto)

B) v. intr. uspeti, uspevati v čem

C) ➞ sfondarsi v. rifl. (pres. mi sfondo) podati se; udreti, udirati se (dno)

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

shed^*3 [šed] prehodni glagol
pustiti odpasti, izgubiti (listje); odbi(ja)ti; odvreči (rogove, o jelenu); leviti se (kača), odvreči (oklep, o raku), ogoliti se; izgubiti (prijatelje); odložiti (obleko), opustiti (navado), znebiti se; razlivati, prelivati (solze, kri); širiti (vonj); metati, sipati (svetlobo), izžarevati (toploto itd.)

to shed bad habits opustiti razvade
to shed one's blood for one's country kri prelivati za domovino
to shed feathers goliti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed light on s.th. osvetliti kaj (tudi figurativno)
to shed one's skin goliti se, izgubljati dlako, skubsti se, leviti se
to shed tears prelivati solze, plakati
to shed water to blago odbija vodo
corn sheds žito se osiplje

shin [šin]

1. samostalnik
golenica (kost)

shin of beef podkolenica goveda
to break shins sleng izvleči, izvabiti denar

2. neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se (up po)
plaziti se (down dol, po)
ameriško peš iti, teči

to shin up a tree plezati na drevo, po drevesu
prehodni glagol
udariti (koga) po golenici; splezati na (kaj)

to shin o.s. z golenico udariti ob (kaj)
to shin round ameriško tekati, dirjati, krevsati okoli

shipwreck¹ [šíprek] samostalnik
brodolom; ladja, ki je doživela brodolom; razbitine (ladje)
figurativno propad, popoln zlom

the shipwreck of my hopes propad mojih upanj
to bring to shipwreck figurativno pogubiti, uničiti
to make shipwreck of s.th. uničiti, razdejati kaj
to suffer (to make) shipwreck doživeti brodolom

shoot¹ [šu:t] samostalnik
tekmovalno streljanje, strel; lovska družba; lov, lovišče; drča; brzica
fotografija posnetek
botanika poganjek, mladika; lijak za iztresanje odpadkov (smeti); zbadanje

the whole shoot vse
to go the whole shoot iti do kraja (do konca.); dognati (kaj)
to take a shoot iti po krajši poti; napraviti kratek proces

shot² [šɔt] samostalnik
zapitek, zapitnina, del računa (plačila), ki pripade posamezniku; račun v gostilni

shot-free brezplačno, ne da bi kaj morali plačati, ne da bi kaj plačali
to pay one's shot plačati svoj zapitek
to stand shot for s.o. plačati zapitek za koga

show^*2 [šóu]

1. prehodni glagol
pokazati, razkazati, razstaviti (blago), dati na razstavo; prikazovati; odkriti, dokazati, izpričati, razložiti; oznaniti; napraviti (uslugo); voditi, peljati, spremljati (koga)

2. neprehodni glagol
(po)kazati se, pojaviti se (v družbi), biti viden, videti se, zdeti se, izgledati (like kot)
dati predstavo
sleng priti na cilj na tretjem ali boljšem mestu (na konjskih dirkah)

to show o.s. pokazati se (v javnosti)
to be shown to be pokazati se kot
you'll have to show me! pogovorno to mi boš moral šele dokazati!
on his own showing he blundered po lastnem priznanju se je zmotil
the cloth shows blue in this light blago je videti modro ob tej svetlobi
the dog he showed got the first prize pes, ki ga je dal na razstavo, je dobil prvo nagrado
to show cause pokazati, navesti vzrok (razloge)
to show one's colours odkriti svojo naravo (svoje mišljenje)
to show a thing the fire malo (neznatno) kaj pogreti
to show s.o. the door pokazati komu vrata
he showed me to the front-door spremil me je do hišnih vrat
to show the white feathers figurativno pokazati svojo strahopetnost
to show the flag sleng uradno izobesiti britansko zastavo (npr. na ladji)
to show one's hands pokazati svoje karte; (tudi figurativno), odkriti svoje načrte
to show the hoof figurativno pokazati svojo zlobno naravo
to show s.o. round (over) the house razkazati komu hišo
he showed me great kindness izkazal mi je veliko dobroto
to show a leg pogovorno vstati zjutraj iz postelje; sleng hiteti
to show a clean pair of heels sleng pokazati pete, pobrisati jo
to show one's papers pokazati svoje dokumente
to show one's plans (intentions) pokazati svoje načrte (namere)
he showed me into the room peljal me je v sobo
to show signs of fatigue kazati znake utrujenosti
does this spot show? se ta madež vidi?
to show bad taste pokazati slab okus
to show one's teeth pokazati zobe (tudi figurativno)
to show s.o. about the town razkazati komu mesto
that shows the truth of the rumour to dokazuje resnico govoric(e)

shraníti to lay up, to preserve, to keep; to deposit; to take charge of

to je dobro shranjeno that is in safe keeping
imeti kaj shranjeno to have something in one's keeping

shraníti, shranjeváti conserver, garder, donner en garde , (za pozneje) mettre de côté, réserver

shraniti kaj za spomin garder (ali conserver) quelque chose comme souvenir

shraníti (-im) | shranjeváti (-újem) perf., imperf.

1. riporre, serbare, conservare:
shraniti zimska oblačila riporre gli abiti invernali
shranjevati stara pisma serbare le vecchie lettere

2. (prihraniti, prihranjevati) mettere da parte, accantonare, tenere, depositare:
denar je nevarno shranjevati doma non è sicuro tenere i soldi in casa
shraniti kaj za kako silo mettere da parte qualche soldo per ogni eventualità

3. inform. memorizzare, immagazzinare:
shraniti podatke, datoteko memorizzare dati, un file

shuck [šʌk]

1. samostalnik
strok, luščina, lupina; zelena lupina (orehov); nekaj manjvrednega
ameriško školjka brez mesa
množina, pogovorno vinar, groš

not worth shucks počenega groša ne vreden
not to care shucks figurativno požvižgati se (na kaj)
shucks! neumnost! (vzklik razočaranja ali negodovanja), nesmisel!, preneumno!

2. prehodni glagol
izluščiti iz stroka (luščine, lupine), luščiti, ličkati, kožuhati (koruzo)

shuffle through prehodni glagol
figurativno hitro dokončati, urediti, "zmašiti" (s.th. kaj)

shy¹ [šái]

1. pridevnik (shyly prislov)
plah, plašen, plašljiv, boječ; zadržan, rezerviran, sumničav, oprezen; (žival, rastlina) kržljav, zaostal; skrit, ki ga je težko najti (kraj)
pogovorno dvoumen, sumljiv, na slabem glasu
ameriško, sleng ki je izgubil, brez
ameriško reven (of z)

shy of money ameriško, sleng na trdem z denarjem
I am shy a dollar ameriško, sleng sem ob dolar
a shy place zloglasen kraj
this tree is a shy bearer to drevo slabó rodi
to be shy of s.o. iti komu s pota, izogibati se koga
to be (to look) shy on (at) z nezaupanjem gledati na
to be shy of s.th. bati se česa, izmikati se čemu, izogibati se česa
to be shy of doing s.th. oprezno, z oklevanjem kaj narediti
once bit twice shy kdor se enkrat opari, še se mrzle vode boji

2. samostalnik
plašljivost (konja)

3. neprehodni glagol
plašiti se, odskočiti (o konju)
figurativno umakniti se nazaj, ustrašiti se

to shy at s.th. bati se česa, oplašiti se, ustrašiti se česa
to shy off preplašiti