Franja

publication [-kasjɔ̃] féminin objava; razglas; izdajanje (knjig), objavljanje, publiciranje; publikacija, objavljeno delo

publication d'une loi objava, razglas zakona
publications pluriel des bans de mariage (poročni) oklici
souscrire à un ouvrage en cours de publication subskribirati delo, ki bo v kratkem izšlo
publication mensuelle mesečnik

publicidad ženski spol javnost; reklama; objavljenje, oglaševanje

en publicidad javno
dar publicidad (a) javno razglasiti
dar a la publicidad objaviti, v javnost prinesti

público javen; obči; državen

caja pública državna (občinska) blagajna
caridad pública skrb za uboge; socialno skrbstvo
carrera pública državna služba
derecho público državno pravo
hombre público politična osebnost
moral pública javna morala
mujer pública pocestnica
de utilidad pública obče koristi
vía pública cesta, ulica
de público javno
en público público javno, vpričo vseh
hacer público objaviti, v javnost prinesti
se ha hecho público razglasilo (razneslo) se je
salir en público iti med ljudi

pueblo moški spol ljudstvo, narod; preprosto ljudstvo; kraj, mesto, vas, zaselek

voz del pueblo glas ljudstva
representante del pueblo zastopnik ljudstva
de pueblo en pueblo od vasi do vasi
pueblo de Dios izvoljeno ljudstvo (biblija)

puer -erī, m (stlat. pover; prim. skr. putrah sin, otrok, pṓtaḥ, pṓtakaḥ mlad(en)ič, osk. puklum = puerum, pelignijsko puclois = pueris; skrč. obl. iz puer je -pōr v imenih sužnjev, npr. Mārcipōr, Pūblipōr; prim. tudi pūbēs²)

1. otrok (v tem pomenu m in f), poseb. pl. puerī -ōrum, m otroci: Pl., Varr., Ci., Plin., Sen. ph. idr., sancta puer Saturni filia regina L. Andr. ap. Prisc., Proserpina puer Cereris Naev. ap. Prisc., uxor ac pueri L., separatim pueri, senes mulieresque C., ter uxor capta virum puerosque ploret H., pueris omnis pater et matercula pallet H.; occ. otroštvo, detinstvo, otroška (deška) doba, otroška (deška) leta: ex pueris excedere Ci. stopiti iz otroških let, a puero ali a pueris (gr. ἐκ παιδός, ἐκ παίδων) Ci. idr. od mladih let (nog), od zibeli, od malega, od otroštva.

2. deček, dečko (nav. do 17. leta): Pl., Ter., H., Cat. idr., pueri innuptaeque puellae V., paene mihi puero cognite paene puer O., cum puerum in ludo cognorat N., cultus erat pueri O., puer sive iam adulescens Ci. = doraščajoč mladenič, Ptolemaeus puero quam iuveni propior Vell., puerum filium regis secum adducentes L., filius adhuc puer Eutr. še nedorasli sin, Gordianus admodum puer (mlad) Eutr., praetextati pueri et puellae Suet.; kot ljubkovalno beseda mladenče(k), mladiček: Cat.; kot zmerljivka, psovka fante, pobalin: Ter.; occ.
a) sin: puer tuus Pl., Latonae (= Apollo) H., superet coniunxne Creusa Ascaniusque puer? V., Ledae pueri (= Castor et Pollux) H., pueri (= Amoris) arcum sentire Pr.
b) mladenič, mladenec, mlad mož: Sil., puer egregius Ci. ep. (o dvajsetletnem Oktavijanu), vobis munera manent pueri V. (o Enejevih tovariših); tudi = neoženjenec, neporočenec, brezženec, samec: fac puer esse velis O.

3. hlapčič, hlapec, strežaj, služabnik, suženj (prim. gr. παῖς): Pl., Iuv., Dig. idr., pueri et ancillae Varr. fr., ancillae, pueri Luc. fr., puer tuus Ci., puer ab ianua prospiciens N., pueri regii L. paži, pueri litteratissimi N., pete un guentum, puer H.

Opomba: Star. nom. sg. puerus: Aug., Prisc.; voc. sg. puere: Afr. ap. Prisc., Caecil. ap. Prisc.; gen. pl. puerûm: Pl.

puerta ženski spol vrata, duri; izhod, dohod

puerta accesoria stranska vrata
puerta caediza samozaklopna vrata, loputnica
puerta cochera široka vežna vrata (za vozove)
puerta corrediza smična vrata
puerta de escape zadnja vrata
puerta excusada tajna vrata
puerta falsa slepa vrata
puerta franca prost vstop; trg oprostitev carine
la Puerta Otomana, la Sublime Puerta (turška) Visoka porta
puerta secreta tajna ali slepa vrata
puerta de socorro zasilni izhod
la Puerta del Sol glavni trg v Madridu
puerta trasera zadnja vrata
puerta ventana balkonska vrata
puerta vidriera steklena vrata
a puerta cerrada tajno, za zaprtimi vratmi
juicio a puerta cerrada sodna razprava za zaprtimi vratmi
a la puerta pred vratmi
de puerta en puerta od hiše do hiše
en puerta (pop) zelo kmalu, bližnji, preteč (nevarnost)
por la puerta de los carros brezobzirno, surovo
andar de puerta en puerta (od vrat do vrat) beračiti
cerrar la puerta (fig) komu pot zapreti
coger, tomar la puerta oditi
dar a uno con la puerta en la cara (ali en las narices, en los hocicos, en los ojos) komu vrata pred nosom zapreti
enseñarle a uno la puerta de la calle (fig) komu vrata pokazati
pasar por la puerta oditi skozi vrata
poner a uno en la puerta (de la calle) koga skozi vrata (na cesto) vreči
puertas pl vratarina
a puertas abiertas javno
las Puertas de Hierro Železna vrata
coger entre puertas a uno koga v zadrego spraviti, v kozji rog ugnati
dejar por puertas koga pred vrata postaviti, iz službe vreči
echar las puertas abajo krepko potrkati na vrata
llamar a las puertas (de) na vrata potrkati, za pomoč prositi
esto es poner puertas al campo (fig) to se pravi doseči nekaj nemogočega
quedar(se) por puertas priti na beraško palico
tener todas las puertas abiertas (fig) biti povsod sprejet z odprtimi rokami
ver ya la muerte en puertas (fig) boriti se s smrtjo

puerto moški spol pristan, pristanišče, luka; soteska, gorski prelaz; pribežališče, zavetje

puerto aéreo letališče
puerto arrebatacapas preduh; fig tatinski brlog
puerto de arribada zasilni pristan
puerto de desembarque, puerto de descarga razkladalno pristanišče
puerto de embarque, puerto de carga nakladalno pristanišče
puerto fluvial rečno pristanišče
puerto franco prosta luka
puerto marítimo, puerto de mar pomorsko pristanišče
puerto mercantil trgovsko pristanišče
puerto militar, puerto de guerra vojna luka
puerto de transbordo prekladalno pristanišče
tocar (a) un puerto, tomar puerto, entrar en un puerto zapluti v pristanišče

puesto pretekli deležnik od poner

bien puesto dobro oblečen
casa bien puesta čedno urejeno stanovanje
mal puesto zdelan
puesto a la estación franko kolodvor
puesto de barro blaten
puesto de codos oprt s komolci
puesto de gala v gala obleki
puesto de sombrero, puesto con el sombrero s klobukom na glavi
puesto en cuenta vnesen v račun
puesto en razón pameten, dobro utemeljen
puesto que ker; kajti; četudi, dasi; če, ako
puesto que no hay otra solución ker že ni druge rešitve

puesto moški spol prostor, mesto, kraj; častno mesto; urad; sedež; prodajalna, tržna lopa; vojska stražarsko mesto, straža; (lovstvo) preža; telefonska govorilnica

puesto de asiento sedež
puesto de estar a pie stojišče
puesto de libros viejos antikvariat
puesto de policía policijska postaja
puesto de refrescos okrepčevalnica
puesto de socorro rešilna postaja
no estar en su puesto (fig) ne se spodobiti
solicitar (ali aspirar) un puesto potegovati se za (službeno) mesto

pugilat [püžila] masculin borba s pestmi, pretep; rokoborba, (divje) boksanje

la réunion politique s'est terminée en pugilat politični shod se je končal s pretepom

pugna ženski spol prepir, boj

estar en pugna (con) biti v nasprotju (z)

puhlíca (zemlja) terre ženski spol meuble ; (geologija) lœss moški spol ; (fraza, prazna beseda) phrase ženski spol , locution ženski spol , expression ženski spol vide de sens

puhlice rien que des paroles, paroles ženski spol množine en l'air, familiarno du vent

puissance [pɥisɑ̃s] féminin sila, moč; oblast; sposobnost, učinkovitost; agronomie donosnost; mathématiques potenca; physique energija; militaire udarna moč

à la 4^e puissance (mathématiques) na 4. potenco
puissance d'achat kupna moč
puissances pluriel alliées zavezniške sile, zavezniki
puissances belligérentes vojskujoče se sile
puissance de cheval konjska moč
puissance de choc udarna moč
puissances contractantes pogodbene sile
puissance hydraulique vodna moč
puissance exécutive izvršna oblast, moč
puissance lumineuse svetilna moč
puissance maritime, navale pomorska sila
puissance mondiale svetovna sila
puissance motrice pogonska sila
puissance nucléaire atomska moč
puissances occultes nadnaravne, skrivne sile, moči
puissance occupante, d'occupation zasedbena, okupacijska sila
puissance offensive bojna moč
puissance signataire (vele)sila podpisnica
puissance des ténèbres sile temé, demoni
à la n^ième puissance v najvišji stopnji, meri
grande puissance velesila
criminel masculin en puissance potencialen, možnosten zločinec
avoir en sa puissance imeti v svoji oblasti
élever (un nombre) à une puissance (mathématiques) potencirati (število)
être en puissance de biti v oblasti, biti odvisen od

puño moški spol pest; prgišče, polna pest; manšeta; ročaj meča ali bodala

mentira como un puño (fig) nesramna laž
meter en un puño a uno koga v kozji rog ugnati
ser como un puño (fig) skop biti
creer a puño cerrado (fig) slepo (trdno) verjeti
de propio puño lastnoročno
¡me tienes con el alma en un puño! konec me bo od skrbi zate!
su mujer le tiene en un puño (fig) on je copatar
puños pl moč
puños postizos manšete
por sus puños (fig) s svojimi lastnimi močmi
apretar los puños na vso močsi prizadevati
puso los puños en su cara udaril ga je s pestjo po obrazu
tener puños močan biti

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

puntada ženski spol vbod, šiv; ameriška španščina zbadanje v boku

no doy puntada en eso (fig) o tem nimam najmanjšega pojma
echar (ali tirar) una puntada omeniti

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

pur, e [pür] adjectif čist; nemešan, neskaljen; snažen; svetel; veder; nedotaknjen; prost (de quelque chose česa); fin (okus); enostaven, nič drugega kot

de pur sang čistokrven
en pure perte zaman, zastonj
par pure malice iz čiste, gole zlobe
pur et simple brez pogojev in omejitev
pur masculin d'un parti zagrizenec, fanatik kake stranke
la pure vérité čista, gola resnica
un pur hasard gol slučaj
air masculin pur čist zrak
démission féminin, politesse féminin de pure forme čisto formalna demisija (ki ni realna), formalna vljudnost
c'est pure folie to je prava norost, blaznost
sciences féminin pluriel pures čiste (neaplicirane) znanosti
amour masculin pur čista, platonična ljubezen
être pur d'intention ne imeti zlobnih namenov
un pur sang čistokrven konj
être pur de toute tache biti brez madeža

pustíti dejar ; (dopustiti) permitir, no impedir, no oponerse ; (ne napraviti) no hacer ; (opustiti) abandonar, omitir ; (odstopiti) ceder

pustiti koga na cedilu abandonar a alg, fam dejar a alg en la estacada (ali en las astas del toro), dejar fresco a alg
pustimo to! dejemos eso; no hablemos más de ello
pustiti koga čakati hacer esperar a alg
pusti me pri miru! ¡déjame en paz!
pustiti ob strani dejar aparte
pustiti kaj za seboj dejar tras de sí a/c
to me pusti hladnega (fig) eso no me da ni frío ni calor
pustiti vse pri starem dejar las cosas como estaban
pusti šale! ¡déjate de bromas!
pustiti koga, da odide z dolgim nosom dejar a alg con un palmo de narices
pustiti eno stran prazno dejar una página en blanco
pustiti ljudi govoriti, kar hočejo dejar que la gente diga lo que quiera
on je pameten, to se mu mora pustiti es inteligente, hay que reconocerlo
pustiti se prositi hacerse (de) rogar
ne pustite se motiti! ¡no se moleste usted!

pustolóvščina aventura f ; lance m extraño

ljubezenska pustolovščina aventura amorosa
iskati pustolovščine ir (ali salir) en busca de aventuras
spustiti se v pustolovščine embarcarse en aventuras