Franja

fashion¹ [fǽšən] samostalnik
oblika, kroj, moda; način, navada; obnašanje, vedenje

after (ali in) a fashion kolikor toliko, ne posebno zadovoljivo
to bring into fashion, to launch a fashion vpeljati v modo
after the fashion of po, kot
in (the) fashion moderen, moden
out of fashion zastarel, nemoderen
to come into fashion postati moden
to go out of fashion priti iz mode
to set a fashion vpeljati modo
to follow the fashion po modi se ravnati
in one's own fashion po svoje
to walk crab fashion iti rakovo pot
to set the fashion voditi v modi
the latest fashion zadnja moda
rank and fashion imenitniki
at the height of fashion po najnovejši modi

Fasson, die, fazona; aus der Fasson geraten postati brezobličen; jeder soll nach seiner Fasson selig werden vsak po svoje v nebesa prileze

fastīdiōsus 3, adv. -ē (fastidium)

I.

1. fizično kočljiv, razvajen: quod illic fastidiosus est Pl., fastidiosae enim (vaccae) fiunt Varr., aurium sensus fastidiosissimus Corn.

2. klas. le pren.
a) poln gnusa, mržnje, nejevolje, naveličan česa, nejevoljen: huic ego iam stomachans fastidiose „immo ex Sicilia” inquam Ci., fastidiose venditabat (tunicam) Petr.; z objektnim gen.: f. Latinarum (litterarum) Ci., dominus terrae f. H. naveličan zemlje.
b) α) izbirčen, kočljiv, ki ga je (ki se da) težko zadovoljiti: aedilis Pl., Antonius facilis in causis recipiendis erat, fastidiosior Crassus Ci., ut ita fastidiosae mollesque mentes evadant Ci. občutljivi (za krivice) in razdražljivi, f. aestimator Sen. ph., est enim res difficilis, ardua, fastidiosa Plin. iun. kočljiva, paene fastidiose iudicamus Ci., fastidiose in caelum recipi Ph. šele po dolgem času ali šele po dolgi preizkušnji. β) ošaben, nedostopen, nepriljuden, trd: in superiores contumax, in aequos et pares f. Corn., fastidiosissimum mancipium Plin. iun., nolo enim dicere de tam suavi homine fastidiosius Ci. —

II. gnus vzbujajoč, (na)gnusen, ogaben, zoprn: aegrimonia H. toga, ki vzbuja življenja gnus, fastidiosam desere copiam H., fastidiosissimae foeditates Tert.

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

fastīgō -āre -āvī -ātum (fastigium) napraviti, da se kaj poševno ali šilasto vzdiguje (vzpenja), od tod

I. kaj navzgor zožiti, zašiliti: Sil.; nav. refl. se fastigare ali med. fastigari poševno se dvigati, šilasto se končevati, biti šilast (koničast): Africa se molliter fastigat Mel., folia … in exilitatem fastigantur Plin. Sicer skoraj le pt. pf. fastīgātus 3, adv. -ē

1. ki se poševno dviga, poševno vzpenjajoč se, položen, strm: testudo fastigata L., collis est in modum metae in acutum cacumen … fastigatus L., eaedem (stellae) breviores et in mucronem fastigatae Plin.

2. navzdol poševen, položen, nagnjen, kot adv. poševno: collis leniter fastigatus C., signa … non directe ad perpendiculum sed fastigate … defixerat C. —

II. pren.

1. povišati: statum celsitudinis aliquā re Sid. Od tod adj. pt. pf. fastigātus 3 vzvišen, visok: duo fastigatissimi consules Sid. prevzvišena, felicitas fastigatissima Sid. na vrhuncu stoječa.

2. z naglasnim znamenjem opremiti: M. — Soobl. fastīgiō -āre: M., Isid. (tudi pri Plin. najdemo (po nekaterih verzijah) dvakrat to obl.).

fāstus 3 (iz fās kakor iūstus iz iūs) dies fastus koledarsko pravzaprav = dan, v koledarju pontifikov označen s F. (= fās) = sodni dan, dan, ko je smel pretor govoriti običajne tri besede do, dico, addico, to je soditi (lege agere); takih dni je bilo 45: dies fasti, per quos praetoribus omnia verba sine periculo licet fari … , nefasti, per quos dies nefas fari praetorem do, dico, addico Varr., ille (dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur; fastus erit, per quem lege licebit agere O., ut omnibus fastis diebus legem ferri licere Ci., (Numa) nefastos dies fastosque fecit L.; tudi samo fāstī -ōrum (sc. dies) sodni (uradni) dnevi: nobis statuendum est non omnibus fastis legem ferri licere Ci. Od tod meton. fāstī -ōrum, m

1. seznam sodnih dni, pomemben za zasebno pravo (ius civile) in vse javno življenje; sestavljali so ga pontifiki in je bil sprva dostopen le patricijem, šele l. 305 je njegov prepis (s tožbenimi obrazci vred) objavil Gnej Flavij, tajnik pontifika Apija Klavdija Slepega: Val. Max., Plin., inventus est scriba quidam, Cn. Flavius, qui … singulis diebus ediscendis fastos populo proposuerit Ci., (Cn. Flavius) fastos circa forum in albo proposuit, ut, quando lege agi posset, sciretur L. Temu seznamu so pozneje dodajali seznam praznikov celega leta, javnih iger in daritev, vzhajanja in zahajanja ozvezdij idr.; tako je nastal

2. koledar, ki ga je popravil Cezar: diem festum de fastis suis sustulerunt Ci. so izbrisali iz svojega koledarja, adscribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci. ep., qui redit in fastos H. kdor seže po koledarju; po popravljenem Cezarjevem koledarju je Ovidij napisal pesnitev Fasti, v njej pa obravnava le prvih 6 mesecev.

3. occ.
a) zgodovinski letopisi: memores fasti H., fastos evolvere mundi H., damnata diu Romanis Allia fastis Lucan., fastos adulatione temporum foedatos exonerare T., nomen Pisonis radendum fastis censuit T.
b) uradni koledar, letni seznam (najvišjih) oblastnikov; najimenitnejši so fasti consulares ali magistratuum, imenovani tudi Capitōlīnī (ker so jih hranili na Kapitolu); obsegali so vsakoletne najvišje rimske oblastnike od l. 508 pr. Kr. do l. 354 po Kr.: consules, quos nemo est, quin non modo ex memoria, sed etiam ex fastis evellendos putet Ci., hos consules fasti ulli farre possunt? Ci., in annalibus magistratuumque fastis … consulum dictatorumque (po drugih: in annalibus magistratuum fastisque … consulum dictatorumque) L. Podobni so: fasti triumphales seznami vojskovodij, ki so obhajali zmagoslavje, fasti praetorii, sacerdotales idr.

Opomba: Poleg acc. pl. fāstōs najdemo tudi obl. fāstūs: Varr. ap. Prisc., H., Col., Sen. ph., Lucan., Sil., Cl.; abl. pl. fāstibus: Lucan.

fateor -ērī, fassus sum (iz fārī; prim. osk. fatium „fari“, gr. φατίζω)

1. priznati, privoliti v kaj, ne tajiti, izpovedati (se); abs., pogosto kot vrinek: Kom., est labor, non nego; pericula magna, fateor Ci., eum securi percussum esse negat fateris Ci., sum illorum, ut ipse fateor, familiaris Ci., Anna, fatebor enim, … solus hic inflexit sensūs V., da veniam fasso O., fassus pudor O. ko je priznal, nam fateor, merui et sum digna perire O., et, fateor, volui sub eodem cortice condi O., ignosce fatenti Tib., ad fatendum impulsus Q. Z raznimi določili: z obj. v acc.: Pl., Val. Fl., Suet., verum f. Ci., Cu., f. vera, delicta, nefas, insanos amores O., paupertatem O. ne prikrivati, peccatum H., haec ego non ferro, non igne coactus fatebor Pr., f. culpam suam Q.; s predikativnim acc.: Lact. domūs (eum) servatorem fatentur O., fassus huius spectaculi debitorem Sen. rh.; z de: Vop., de facto turpi f. Ci. povedati resnico o … , de se f. L., Cu.; z inf.: dei non posse fatentur O., qui servitium ferre fatentur O., vitamque fatebor accepisse simul O.; pogosteje z ACI: Pl., Ter., Q., Suet., si quis se amici causā fecisse fateatur Ci., fatetur adversarios eos vere dicere Ci., fatetur se peccasse Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Cels., quae deinde agitet fortuna, fateri (hortor) V., quid cuperet, fassura fuit O.; s quod (da): quod, quanto plura parasti, tanto plura cupis, nulline faterier (= fateri) audes? H.

2. pren. prijaviti, ovaditi, (po)kazati, razodeti: Plin., Fl., Lact., Pall., eadem Galli fatentur S., iram vultu T., animam pallore O., causam amoris O., fassaque me flammasque meas O., fassus deum O. razodeti se bogu, fassae manūs O., f. curam Val. Fl., morbum vultu Iuv., dolorem Suet.; z ACI: Val. Fl., Q., Iuv., Fl., nil oriturum alias, nil ortum tale fatentes (arae) H.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Fl.; occ.: modus fatendi določni naklon: Varr., Q. — Glag. v pass. pomenu: qui (ager) publicus esse fateatur (po drugih: quem publicum esse fateatur) Ci., vulgo fatebitur utique minorem eum legasse, si … Ulp. (Dig.) priznati bo treba.

fatto² m

1. dejanje; dejstvo:
un fatto strano nekaj čudnega
fatto d'arme oborožen spopad
fatto di sangue umor; krvav zločin
mettere qcn. di fronte al fatto compiuto postaviti koga pred izvršeno dejstvo
cogliere sul fatto qcn. zasačiti koga pri delu
passare a vie di fatto stepsti se
i fatti parlano chiaro pren. dejstva so neizpodbitna
in fatto di glede, kar zadeva

2. dogodek, slučaj:
raccontami come sono andati i fatti povej mi, kako se je vse zgodilo
il fatto sta, il fatto è che v resnici

3. stvar, zadeva, slučaj:
badare ai fatti propri brigati se zase, zanimati se za svoje stvari
andare per i fatti suoi oditi po svojih poslih
impicciarsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
sapere il fatto suo dobro obvladati posel; zavedati se svojih sposobnosti
dire a qcn. il fatto suo povedati komu, kar mu gre; povedati komu svoje

4. (v pleonastični rabi)
il fatto che sia partito ci dispiace molto zelo nam je žal, da si odšel

fattura f

1. izdelovanje, izdelava:
dipinto di pregevole fattura sijajno naslikana slika

2. čarovnija, urok

3. račun, faktura:
emettere una fattura izdati račun
come da fattura po računu

fātum -ī, n (fārī)

1. izrek: Prisc.; occ. božanski (božji) izrek, prerokba: Iust., Aus., Vop., fata Sibyllina Ci., non haec a me tamquam fata … canebantur? Ci., fata, quae Veientes scripta haberent Ci., oblitus fatorum V., fata implere L., fatis, omnibus oraculisque L., asse quoque in fatis reminiscitur adfore tempus O., fata deûm, credidimus fatis Lucan.

2. meton. usoda: fatum id appello, quod Graeci εἱμαρμένην Ci., si fato omnia fiunt Ci., hoc fato natus est Milo Ci., fatum acerbum, triste H., grave O., inevitabile Cu., fato rerum prudentia maior V., quonam fato incidisset L., se fati dixit iniqui O. imenoval se je nesrečnika; pesn. pogosto pl. z edninskim pomenom: sic me mea fata trahebant O., sic erat in fatis O. tako je bilo zapisano v knjigi usode, fatum ali fata kot božja moč (sila): quo fata trahunt, sequamur V., insuperabile fata iubent (vetant, non sinunt) O. Pogosto alicui (ali alicuius Hyg.) fatum est z inf. = usojeno je komu: si fatum tibi est ex hoc morbo convalescere Ci., sestertium esse, cui fatum foret urbis potiri S.; v pl.: sunt et mea contra fata mihi ferro … exscindere gentem V.; fatum est z ACI: Hyg., quodsi fatum fuit … exercitum populi Romani … interire Ci.; s finalnim stavkom: in fatum civitatis fuit, ut ille … conaretur Ci., fuit hoc sive meum sive rei publicae fatum, ut in me unum omnis illa inclinatio … incumberet Ci., si fata fuissent, ut caderem V.; esse in fatis, ut … Iudaeā profecti rerum potirentur Suet.

3. occ.
a) božji sklep, božja volja: huic fato divûm proles virilis nulla fuit V., sic fata Iovis poscunt V., vincunt fata Iovis Val. Fl.; pooseb. Fāta -ōrum = Parke, boginje usode, sojenice: Fatorum nulli revolubile carmen Pr., Fata serunt animas Stat.
b) usoda, evfem. = smrt: eius oratio omen fati videbatur Ci. slutnja smrti, maturius exstingui quam fato suo Ci. pred koncem življenja, ki ga je določila usoda, fata proferre V. odložiti smrt, podaljšati življenje, fatum trahere (zadrževati) Val. Fl., nec longum pueri fatum laetabere O., ad fata novissima O. prav do smrti, post fata Q. po smrti, fato cedere L. ali concedere Plin. iun. ali in fatum concedere Icti. umakniti se usodi = umreti, fato fungi Val. Max., Q. ali suo fato fungi O. ali fato perfungi L., T. (svojo) usodo dopolniti = umreti, finem vitae sponte (= s samomorom) an fato (z naravno smrtjo) impleverit T., fato obire T. ali perire Iust. umreti naravne smrti, non fato, sed parricidio Iust.; meton. truplo ali njegov pepel: an poteris siccis mea fata reponere (pokopati) ocellis … ? Pr.
c) nezgoda, nesreča, poguba, pogibel, zator: Val. Fl., Iuv., Suet., quibus ego confido impendere fatum aliquod Ci., fatum extremum rei publicae Ci., ille vitam suam ad rei publicae fatum reservavit Ci., urbem ex faucibus fati eripere Ci., fata celerrima V., si sine me fatis erepta fuisses O. (o povodnji), quid vos in fata parentis ruitis? O., Troiana fata O., impia fata Sen. tr.; meton. pogubonosna oseba, kdor pogublja: duo illa rei publicae paene fata (sc. Sabinius et Piso) Ci.

fatuus 3, adv. -ē

1. neumen, bedast, nespameten: Ter., Sen. ph. fatuus et amens es Ci.; kot adv.: Q., Eccl.; kot subst. fatuus -ī, m,
a) tepec, norec (v vedenju): Cat., Iuv.
b) bedak, norec in fatua -ae, f tepka, norica; take ljudi so imeli rimski velikaši za zabavo: Sen. ph., Lamp.

2.
a) pren. (o stvareh) neumen, narobe(n), omleden: Aug., (litteras) sat fatuas dedisti Ci. ep., fatuam sententiam dixit Sen. ph.; pesn.: bipennis insula et fatua Iuv.
b) (po okusu) plehek, pust, omleden: beta, placenta Mart., sal Eccl.

Faust, die, (-, Fäuste) pest; die Faust ballen stisniti pest; mit geballten Fäusten s stisnjenimi pestmi; auf eigene Faust na lastno pest; mit eiserner Faust z železno roko; mit der Faust auf den Tisch schlagen udariti s pestjo po mizi; aus der Faust essen jesti z roko/z rokami (brez pribora); die Faust im Nacken spüren biti pod pritiskom; die Fäuste hochnehmen pripraviti se na kaj; die Fäuste oben haben biti pripravljen na boj; das paßt wie die Faust aufs Auge to se prilega ko kravi sedlo

faustus 3, adv. -ē (iz *fauestas: favor) ugoden, ki napoveduje srečo, osrečujoč, srečen, razveseljiv, blažen, koristen: quia id faustum putamus Ci., o nox illa fausta huic urbi! Ci., ut eis … ea res fauste, feliciter prospereque eveniret Ci., f. annus O., faustum carmen O., i pede fausto H., f. omen L., Suet., fausto committitur omine sermo O., f. dies Ter., f. tempus Lucr., f. acclamationes Suet. Pomni zlasti stalno besedilo z aliteracijo: quod bonum, faustum, felix fortunatumque sit! Ci. naj bo to dobro, ugodno, srečno in uspešno = Bog daj srečo in blagoslov! Od tod occ. Faustus -ī, m Fávst, vzdevek L. Kornelija Sule, sina diktatorja Sule. Bojeval se je l. 63 pod Pompejem pred Jeruzalemom, bil l. 54 kvestor, boril se je pri Farzalu proti Cezarju; po bitki pri Tapsu so ga Cezarjevi ujeli in ubili: Ci., C. Njegova sestra Fausta je bila v drugo omožena s T. Anijem Milonom Ci. ep. Od tod adj. Faustīnus 3 Favstov: Varr.

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

faveur [favœr] féminin naklonjenost; ugodnost, prednost, usluga; milost, prizanašanje; priljubljenost, vpliv, ugled; ozek svilen trak; pluriel izkazovanje naklonjenosti

à la faveur de s pomočjo
à la faveur de la nuit pod okriljem noči
en faveur de v prid, v korist
en votre faveur v vašo korist, v vaš prid
billet masculin de faveur prosta vstopnica
prix masculin de faveur izjemno ugodna cena
avoir un tour de faveur imeti prednost
cet article est en faveur (commerce) po tem artiklu je veliko povpraševanje
être en faveur auprès de quelqu'un biti dobro zapisan pri kom
il a toutes mes faveurs on je zelo dobro zapisan pri meni
faire une faveur à quelqu'un komu naklonjenost izkazati, uslugo mu napraviti
refuser les dernières faveurs odkloniti skrajno naklonjenost (o ženski do moškega)

favīsae (favissae) -ārum, f (iz *fovi: fovea-is(s)a etr. sufiks kakor v mantis(s)a) jame za shranjevanje vode, vodnjaki, po drugih podzemeljske shrambe pri svetiščih, v katerih so hranili razpadle božanske kipe in druge svetinje, ki se niso več uporabljale: Varr. ap. Gell., Non., P. F.

favour¹ ameriško favor [féivə] samostalnik
ljubeznivost, naklonjenost, priljubljenost; usluga, protekcija, milost; podpora, zaščita, okrilje; prednost, prid, korist; pristranost; koncesija
trgovina trgovsko pismo; videz, lepota, čar; odlikovanje; znamenje, kokarda, emblem

to be in favour biti za, odobravati
to find favour with (ali in the eyes of) s.o. biti priljubljen, v časteh pri kom
by favour of, under favour of zaradi, po
with s.o.'s favour z blagohotnim dovoljenjem koga
your favour vaše cenjeno pismo
I am not in favour of it nisem za to
to curry favour prilizovati se
to win s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost koga
by your favour z vašim dovoljenjem
to be in great favour dobro iti v promet
to do (ali bestow, confer) a favour on s.o. izkazati komu ljubeznivost
to look with favour on s.th. odobravati kaj
to stand high in s.o.'s favour biti pri kom priljubljen
do me the favour to... bodi(te) tako ljubezniv(i) in...
trgovina balance in your favour saldo vam v prid
under favour of night pod okriljem noči

fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

fe de bautismo krstni list
fe católica katoliška vera
fe de erratas seznam tiskarskih napak
fe de matrimonio poročni list
fe púnica besedolomnost
fe de soltería samski list
buena fe poštenost; lahkovernost
mala fe nepoštenje, nezvestoba
digno de fe verodostojen
profesión de fe veroizpoved
dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
dar fe de potrditi, izpričati, overiti
estar en fe de que biti prepričan, da
haber fe potrditi, veljati kot dokaz
obrar de buena fe ravnati v dobri veri
prestar fe verjeti
tener fe (en) imeti zaupanje (v)
a fe resnično, res
a fe de caballero na častno besedo
a fe mía, por mi fe pri moji veri
a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
de buena fe pošten, zvest
de mala fe zvijačen, sleparski
en fe de po, zaradi
en fe de lo cual... v potrditev tega ...

febris -is, f (febris je prvotno i-jevsko deblo, od tod acc. febrim, abl. febrī; pozneje po analogiji febrem, febre, a vedno še gen. pl. febrium) mrzlica, vročica: appellamus a fervore febrim Varr., febri iactantur homines aegri Ci. mrzlica jih trese, in febrim (in febres Cels.) incidere Ci., febrim habere Ci., ad urbem cum febri venit Ci., f. fervida Lucr., acuta, lenta, magna Cels., febribus uror anhelis O. ležim težko sopihajoč v hudi vročici, mederi febribus Plin., febrem facere Mart., ebre affici Suet., febri perustus Plin. iun., febre aestuare Hier. vročina ga kuha; pren.: scio hoc, febrim tibi esse, quia … Pl. da te popada mrzlica. Ker je bila mrzlica v Rimu zelo običajna bolezen, so jo častili kot boginjo (Febris Mrzlica), posebno na Palatinu: Ci., Val. Max.

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.