Franja

zabóbnati (-am) perf.

1. battere il tamburo; tambureggiare:
bobnarji so zabobneli i tamburini batterono i tamburi

2. tamburellare:
zabobnati s prsti po mizi tamburellare sul tavolo con le dita

zabrázdati (-am) perf.

1. guazzare:
otroci so zabrazdali po vodi i bambini si misero a guazzare nell'acqua

2. mescolare (con le dita, la mano)

zabrnéti (-ím) perf. suonare, risuonare; ronzare (motore):
zvonec je zabrnel in utihnil il campanello suonò e poi tacque
nad nami so zabrnela letala sopra di noi comparvero ronzando degli aerei

za crknit frazem
neformalno, izraža poudarek (zelo; izjemno) ▸ döglesztő, haláli
Pod skalami je vroče za crknit. ▸ A sziklák alatt döglesztő meleg van.
Dialogi so za crknit smešni. ▸ A párbeszédek haláli viccesek.

začarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsolČarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigézObčinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja. ▸ kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá teszKamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

6. (izvajati trike) ▸ varázsol
Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonázS pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.

začŕtati (-am) | začrtávati (-am)

A) perf., imperf.

1. tracciare, abbozzare; segnare (con linee):
začrtati mejo med zemljiščema tracciare, segnare il confine tra due fondi

2. pren. segnare, solcare, scavare:
obup mu je začrtal brazdo okoli ust la disperazione aveva scavato un solco attorno alla bocca

3. gozd.
začrtati drevo incidere la corteccia (per farne colare la resina)

B) začŕtati se (-am se) | začrtávati se (-am se) perf., imperf. refl. disegnarsi, delinearsi, abbozzarsi; mostrarsi, comparire:
v daljavi so se začrtale gore lotano si disegnavano le montagne
okrog ust se je začrtal grenek nasmeh attorno alla bocca comparve, si disegnò un sorriso amaro

začudo

1. (kljub pričakovanju) erstaunlicherweise, seltsamerweise, überraschenderweise, sonderbarerweise, merkwürdigerweise, pogovorno: komischerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde, ni prišel er ist sonderbarerweise/komischerweise nicht gekommen, so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen, ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt)

2. (začuda) ungemein, erstaunlich

zadéti (-dénem) | zadévati (-am) perf., imperf.

1. colpire, urtare, cozzare (contro), investire:
ladja je s kljunom zadela ob čer la nave cozzò con la prua contro uno scoglio

2. colpire, battere, centrare:
strela je zadela zvonik un fulmine ha colpito il campanile
zadeti tarčo colpire, centrare il bersaglio

3. zadeti, zadevati na mettere (addosso):
zadeti koš na hrbet mettere la gerla in spalla

4. vincere:
zadeti na loteriji vincere alla lotteria

5. (prizadeti, prizadevati) colpire:
podražitve so zadele predvsem nižje sloje i rincari hanno colpito anzi tutto le classi subalterne

6. interessare:
povečanje pokojnin zadene vse upokojence l'aumento delle pensioni interessa tutte le categorie di pensionati

7. subire, esser colto:
kap ga je zadela è stato colto da un colpo apoplettico

8. cogliere:
slikar je dobro zadel barvo jesenske svetlobe il pittore ha colto magistralmente il colore dell'atmosfera autunnale

9. (uganiti) indovinare, infilare, azzeccare:
ne zadene prav nobene non ne azzecca una!

10. zadevati koga, kaj concernere, riguardare qcn., qcs.:
kar zadeva mene, so stvari urejene per quel che mi riguarda la faccenda è regolata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ne zadeni, da bi nas pozabil Dio non voglia che si dimentichi di noi!
pren. zadeti bistvo cogliere l'essenziale, la sostanza di qcs.
pren. zadeti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
pren. zadeti pravo struno toccare la corda giusta
pren. zadeti žebljico na glavico, zadeti v črno cogliere nel segno

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zadonéti (-ím) perf. risuonare, rimbombare, echeggiare:
v cerkvi so zadonele orgle nella chiesa risuonò l'organo
piker posmeh je zadonel v njegovih besedah le sue parole suonarono di un'ironia pungente

zadovóljno adv. con soddisfazione:
in potem so živeli srečno in zadovoljno do konca svojih dni e vissero contenti e felici

zadrga samostalnik
(del oblačila) ▸ cipzárPuloverji z zadrgo so vedno prijetni za nošenje, poleg tega pa se tudi lažje oblačijo, ker si z zadrgo povečamo izrez. ▸ A cipzáras pulóvereket mindig kellemes hordani, emellett könnyen magunkra ölthetjük őket, mivel a cipzárral kitágíthatjuk a nyakkivágást.

zagospodováti (-újem) perf.

1. impadronirsi (di); prevalere (su), aver ragione (di):
v deželi so zagospodovali tujci lo straniero si impadronì del paese
nad strastmi, nad nagoni je zagospodoval razum l'intelletto prevalse sulle passioni, sugli istinti

2. star. diventar padrone

zagozdíti (-ím)

A) perf.

1. incastrare, incuneare; fermare con cunei; con biette:
zagozditi vratno krilo s koščkom lesa fermare l'auta della porta con un cuneo di legno

2. imbottigliare, bloccare:
ulico so zagozdili tovornjaki la via era bloccata dagli autocarri

B) zagozdíti se (-ím se) perf. refl.

1. incunearsi, incastrarsi; incepparsi:
pri žaganju se je rezilo zagozdilo nel segare la lama s'era incastrata
zaradi okvare mehanizma se je zagozdil naboj per un guasto al meccanismo l'arma si inceppò

2. imbottigliarsi, congestionarsi:
ob tej uri se promet zagozdi a quest'ora il traffico si congestiona

zagrísti (-grízem)

A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte

B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.

1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore

2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle

3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio

zagrozíti to threaten; to menace

zagrozíti komu s pestjo to shake one's fist at someone
zagrozíti komu s smrtjo to threaten someone with death
vsem nam je zagrozil s kaznijo he threatened to have us all punished
zagrozili so mi s kaznijo they threatened me with punishment

zählen šteti, prešteti, preštevati; auf den Tisch: našteti, odšteti; zu etwas: prišteti, prištevati; 10000 Sterne: šteti, obsegati; 100 Jahre: imeti; nach Tausenden zählen biti na tisoče; Jagd Auerhahn: trkati, klepati; nicht bis drei zählen können ne znati šteti do tri; zählen auf računati na; seine Tage sind gezählt njegovi dnevi so šteti

zahtéva demand; claim; request; (pretirana) exaction; requirement; postulation; pretension (po to)

na zahtévo on request, on demand
na splošno zahtévo by request
utemeljena zahtéva a just claim
zahtéva za plačilo demand for payment
kakšne so vaše zahtéve? what are your demands?
biti kos vsem zahtévam to be up to all demands
napraviti kaj na zahtévo to do something at the demand (of)
umakniti svoje zahtéve to withdraw one's claims
ugoditi, ustreči zahtévam to comply with the requirements
da ustrežemo zahtévam naših odjemalcev to meet our customers' requirements
popustiti v svojih zahtévah to moderate (ali to abate) one's demands

zahvaljujóč se (-a -e se)

A) adj. che ringrazia

B) zahvaljujóč se (v adv. rabi) ringraziando; grazie (a):
publ. zmagali so, zahvaljujoč se dobri igri v drugem polčasu hanno vinto grazie al gioco efficace dimostrato nel secondo tempo