Franja

obvezno čtivo stalna zveza
1. (o določeni temi ali področju) ▸ kötelező olvasmány
Njegovi zapisi s koncertov so tudi med mlajšo generacijo glasbenih novinarjev postali obvezno čtivo. ▸ A koncertekről készült feljegyzései kötelező olvasmánnyá váltak az ifjabb zenei újságírók körében.

2. v izobraževanju (literarna dela) ▸ kötelező olvasmányNajbrž bo predstava najbolj všeč mlajšemu občinstvu, ki Hamleta v šoli obravnava kot obvezno čtivo. ▸ Az előadás valószínűleg tetszeni fog a közönség fiatalabb tagjainak, akiknek a Hamlet kötelező olvasmány az iskolában.

ocasión ženski spol prilika, priložnost, ugoden čas; povod

con ocasión de o priliki, ob, zaradi
de ocasión antikvaričen, že rabljen
compra de ocasión priložnosten nakup
discurso de ocasión priložnosten govor
libreria de ocasión antikvariat
en esta ocasión ob tej priliki
en aquella ocasión tedaj, ob tistem času
en (ali a) la primera ocasión ob prvi prtliki
en ocasiónes priložnostno, tu pa tam
aprovechar la ocasión izkoristiti priložnost
asir (coger, tomar) la ocasión por la melena, por los cabellos popasti priliko
dar ocasión (a) dati povod (za)
perder la ocasión zamuditi priliko
tomar ocasión (para) (kot) povod vzeti; izkoristiti (za)
si se presenta la ocasión o priliki
tener ocasión de censura imeti povod za grajo
a la ocasión la pintan calva treba je pograbiti priliko
la ocasión hace al ladrón prilika naredi tatu

oc-canō -ere -canuī (ob in canere, rekompozicija nam. occinō) vmes, k čemu, ob čem (za)trobiti (na kaj); kot voj. t.t.: Serv., Sentius occanere cornua tubasque iussit T., iussu Metelli cornicines occanere S. fr.

occāsus -ūs, m (iz *oc-cād-tus, iz glag. occidō; prim. occāsiō)

I.

1. zahod, zapad, zaton zvezd (naspr. (ex)ortus): Pl., S., Corn., Col., Plin. idr., solis occasu copias reduxit C., ortus occasusque signorum Q., solis lunaeque ortūs occasūsque L., o. Maiae V.; occ. sončni zahod, večer: praecipiti in occasum die T.

2. meton. zahod, zapad (kot stran sveta): O., Cat., ab ortu ad occasum Ci., Aquitania spectat inter occasum solis et septentriones C., ager longus in occasum V., ab occasu V., ad occasum habitantes Plin. zahodnjaki, zahodne dežele (naspr. orientis incolae).

3. metaf. poguba, pogibel, uničenje, konec: Lact., imperii, rei publicae Ci., urbis Ci., V., odii Q.; occ.
a) smrt: Ci., Amm., post Eumenis occasum N.
b) mrlič, (pogrebni) sprevod, pogreb: occasibus fatigari Ap. —

II. = occāsiō priložnost, prilika: Enn. ap. Fest.

oc-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (ob in cadere)

1. (na tla) pasti (padati): Pl., arbores levi momento impulsae occidunt L., ut alii super alios occiderent L.; occ. (o zvezdah) zaiti (zahajati), iti v zaton (naspr. (ex)oriri): Col., Sen. ph., sol occidit L., occidente sole Ci. ob sončnem zahodu, soles occidere et redire possunt: nobis cum semel occidit brevis lux … Cat.; pren.: occidens vita Ci. večer življenja; od tod sol occasus sončni zahod: Tab. XII, Pl., Luc. fr., Varr. fr., Gell., Naev. ap. Gell., Plin.

2. metaf.
a) poginiti (poginjati), umreti (umirati), preminiti (preminevati), konec vzeti (jemati), smrt storiti: S., Iust., Lucr., Plin., Val. Fl., vulnere O., suā dextrā V., in bello Ci. ep., in Sabino proelio occiderat Ci., pari animo Lacedaemonii in Thermopylis occiderunt Ci.; kot glag. pass. pomena tudi s pass. skladom (= occīdī): occidit a forti Achille O., ferro V., dolo Aur.; tudi: patres occidissent Iust. (= occisi essent).
b) po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, preiti (prehajati), giniti (ginevati), izginiti (izginjati, izginevati), miniti (minevati): O., Lucr., beneficia vestra occasura esse Ci. pojdejo po zlu, bodo izkazana zastonj, occidunt studia senectutis Ci., occidit spes Pl., H. up je šel (je splaval) po vodi, je šel po zlu, occidit memoria, nomen populi Romani Ci., plane occidimus Ci. ep. ali funditus occidimus V. popolnoma izgubljeni smo, po nas je, lahko tudi: occidi Pl., Ter., occidi atque interii Ter. izgubljen sem in po meni je. — Od tod subst. pt. pr. occidēns -entis, m (sc. sol; prim.: vergit in occidentem solem C.)

1. zahod, zapad, večer (kot stran sveta): terras colunt ab oriente ad occidente Ci., o. hibernus Sen. ph., Vitr. zimska (večerna) stran, (naspr.) aestivus Col.

2. meton. zahod, zapad = zahodne dežele in narodi: Plin., Plin. iun., Cat., occidentis ultimus sinus (zaliv) H.

occipitium -iī, n (occiput) tilnik, zatilnik, zatilje, zaglavje: Q., Plin., Cels., Amm. idr.; metaf.: post occipitium Varr. za hrbtom; preg.: frons occipitio prior Ca. ali frontem domini plus prodesse quam occipitium Plin. = gospodarjeva navzočnost koristi bolj kot oskrbnikova (prim. sl. pregovor: „gospodarjeve oči konja pasejo“).

occultātiō -ōnis, f (occultāre) skrivanje, prikrivanje, zakrivanje: ferae quaedam se occultatione tutantur Ci., cuius rei nula est occultatio C. kar se nikakor ne da prikriti, o. in speluncā Plin., o. stellarum Plin. zatemnitev; pren.: quae libido se non … proiciet aut occultatione propositā aut impunitate ...? Ci.; occ. kot ret. t.t. (= praeteritio, gr. παράλειψις) preskok (če govornik reče, da hoče preskočiti to, o čemer pravkar govori, ali da tega ne ve ali noče povedati): Corn. (4, 27; v nekaterih rokopisih najdemo na tem mestu occupatio v enakem pomenu).

occupātiō -ōnis, f (occupāre)

1. zasedba, zavzetje, osvojitev: fori Ci., sunt privata vetere occupatione Ci.

2. metaf.
a) kot ret. t.t. α) preskok (= occultatio ali praeteritio, gr. παράλειψις): Corn. (4. 27; po nekaterih rokopisih occultatio v enakem pomenu) β) ante occupatio (pisano tudi skupaj anteoccupatio) Ci. prestrega, prestrezanje, nasprotnikov ugovor.
b) opravljanje česa, ukvarjanje s čim, pečanje s čim, opravilo, opravek, delo: Suet. idr., occupationes infinitae, molestissimae Ci., otiosissimae Plin. iun., propter occupationes minus frui Attico N., desidiosa occupatio (oxymoron) Sen. ph. delovno brezdelje, alicuius occupationem (čas, ko je kdo zaposlen s čim) observare Ci.; z objektnim gen.: o. rei publicae C. državni opravki (posli), conviviorum Ci. ukvarjanje z gostijami, tantularum rerum C. ukvarjanje s tako neznatnimi stvarmi; occ.: publicae occupationes C. državne homatije (razprtije).

oceàn ocean; sea

kot oceàn, oceànu podoben oceanlike
sredi oceàna in mid-ocean
Atlantski oceàn the Atlantic, the Atlantic Ocean
Tihi oceàn the Pacific (Ocean)

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

ocellātus 3 (ocellus) okat, očesca imajoč; subst. ocellātī -ōrum, m (sc. lapilli)

1. jajčasti dragi kamenčki: Varr.

2. okati kamenčki, sprožilne kroglice (ki imajo očesca kakor kocke): ludere ocellatis Suet.; prim. še Varr. ap. Non. — Kot rim. ženski priimek (izpeljan iz Ocella) Ocelata: sorores Ocellatae Suet.

ocellus -ī, m (demin. k oculus)

1. očesce, oko: Cat., Pers., Pr., Iuv., Mart. idr., ocelli arguti lassi O., quies subrepsit ocellis O.

2. metaf.
a) (o izvrstnih, imenitnih stvareh): ocellos Italiae, villulas meas Ci. ep., insularum ocelle, Sirmio Cat. „biser“; kot ljubkovalna beseda: ocelle mi! Pl. „moje očesce“ („moja punčica“)!
b) gomoljika na trsnih koreninah, sicer imenovana oculus: Plin.

Ochs ➞ Ochse; vor etwas stehen wie der Ochs vorm Berg gledati kaj kot tele nova vrata

Ocnus -ī, m (Ὄκνος; gr. ὄκνος obotavljanje) Óknos

1. ustanovitelj mesta Mantova: V.

2. alegorijska podoba na neki Nikofanovi sliki: mož, ki v podzemlju kot kazen za svojo lenobo vrti vrv, ki mu jo gloda oslica: Plin.; preg. (podoba vsakega neuspešnega, nikoli dokončanega dela): dignior obliquo funem qui torqueat Ocno Pr.

Octāvius 3 (octāvus) Oktávij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik v 2. punski vojni, pretor na Sardiniji l. 205: L.

2. Cn. Octavius Gnej Oktavij, poveljnik ladjevja v vojni proti Perzeju l. 168 (Perzeja je ujel na Samotraki), l. 165 konzul, umorjen l. 162 v Laodikeji: L., Ci.

3. Cn. Octavius Gnej Oktavij, l. 87 konzul skupaj s svojim političnim nasprotnikom Cino, v času Sulove odsotnosti vodja optimatov: Ci., Vell.

4. M. Octavius Mark Oktavij; kot ljudski tribun je dosegel, da je prišlo do spremembe Sempronijevega žitnega zakona: Ci.

5. M. Octavius Mark Oktavij, edil l. 50, v državljanski vojni Pompejev privrženec: C., Auct. b. Alx.

6. C. Octavius Gaj Oktavij; l. 62 je uničil ostanke po Italiji potikajoče se Katilinove vojske in se zmagovito bojeval s Tračani. Ob vrnitvi iz svoje province Makedonije je nenadoma umrl v Noli l. 58: Ci. ep., Vell., Suet.

7. C. Octavius Gaj Oktavij, sin prejšnjega, kot Cezarjev posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan, pozneje kot cesar imenovan Augustus Avgust, roj. l. 63, umrl l. 14 po Kr. v Noli: Ci., T., Vell., Suet., Fl. idr.

8. O. Mūsa Oktavij Muza, zgodovinopisec za časa: H.

9. Octāvia Oktavija (da jo ločimo od njene starejše istoimen(sk)e sestre, imenovana minor mlajša), Avgustova sestra, omožena najprej z Gajem Marcelom, potem z Markom Antonijem, ki se je od nje ločil l. 32. Zaradi kreposti, zvestobe in lepote je bila zelo spoštovana in je veljala za vzor rimske žene. Umrla je l. 11, ob njeni smrti pa je zavladalo splošno žalovanje: Suet., Vell.

10. Octāvia Oktavija, Klavdijeva in Mesalinina hči, l. 52 po Kr. omožena z Neronom, ki pa jo je kmalu zavrgel in jo dal naposled celo umoriti: T. idr. — Kot adj. Oktávijev: gens Suet., Aur. — Od tod adj. Octāviānus 3 Oktávijev, oktávijski: milites C., naves Auct. b. Alx., bellum Ci. vojna Gneja Oktavija s Cino; kot subst. Octāviānus -ī, m Oktaviján, priimek poznejšega cesarja Avgusta, ki ga je Julij Cezar posinovil iz Oktavijevega rodu: Ci. ep., T.

octāvus 3 (octō, prim. gr. ὄγδοος) osmi: pars Ci., legio C., hora C. = ob dveh popoldne, ordines C. 8. legijska kohorta, ōctavo decimo aetatis anno T., sapientum octavus H. osmi (= novi modrec k znani sedmerici), ager efficit cum octavo (sc. grano) Ci. rodi osmerno, octavo (sc. die) Idus Apriles Col. osmi dan pred aprilovimi idami = 6. aprila, octavo ali in octavo (sc. libro) Aeneidos Aus., Prisc. v 8. knjigi, v 8. spevu, ad octavum (sc. lapidem) T. pri 8. miljskem kamnu (miljniku) = 11,7 km od Rima; adv. octāvum osmič: o. tribuni retecti L.; subst. octāva -ae, f

1. (sc. hora) osma ura = ob dveh popoldne: Iuv., Mart.

2. (sc. pars) osmi del, osmina (kot davek): Auct. b. Afr., Cod. I.

octō-iugis -e (octō in iugum; prim. bi-iugis) osmerovprežen; zaničlj. metaf.: octoiuges ad imperia obtinenda ire L. njih osem; kot subst. eden izmed Valentinovih eonov: Tert.

octuplus 3 (izpos. gr. ὀκταπλοῦς; prim. triplus) osmeren, osemkraten: pars Ci.; subst. octuplum -ī, n (gr. ὀκταπλοῦν) osemkratnik, poseb. kot kazen (globa): poena octupli Ci. osemkratna kazen (globa), damnari octupli Ci., octupli iudicium dare Ci., in octuplum iudicium Ci. obsodba na osemkratno kazen (globo).

oculus -ī, m. (demin. iz *ocus; indoev. kor. *Hoku̯- gledati; prim. skr. ákṣi oko, gr. ὄσσε oči, ὀφϑαλμός oko, h glag. ὁράω fut. ὄψομαι videl bom, pf. ὄποπα videl sem, ὄμμα iz *ὄπμα oko, ὄψ vid, lit. akìs oko, let. acs, sl. oko, menda tudi got. augō in stvnem. ouga = nem. Auge, ang. eye; prim. še sl. okno)

1. oko: Pl., O., V., Ca., Plin., Sen. ph., Sen. rh. idr., oculi acres, oculi aperti Ci., oculis cernere N. s svojimi očmi, na svoje oči, oculis captus Ci. slep, captus altero oculo Suet. na eno oko slep, in (sub) oculis alicuius C., L. = ante oculos alicuius L. pred očmi koga, metaf. vpričo koga, in oculis esse C. vsem (ljudem) viden (na očeh) biti, o krajih = biti pred očmi, viden biti: O., T.; pren. = pred očmi biti: L. idr., esse in oculis alicuius ali alicui Ci. zelo ljub biti komu, zelo priljubljen biti pri kom, esse ante oculos Ci. pred očmi (na očeh) biti, viden biti, ante oculos esse alicui Plin. iun. biti komu pred očmi (pren.), non libenter esse ante oculos suorum civium N. nerad bi(va)ti pred očmi svojih sodržavljanov; in oculis ferre aliquem Ci. prav veliko staviti na koga, imeti koga pri srcu; meton. vidna moč, vid, pogled: Suet., oculos perdere Ci. = amittere oculos C. ali oculum Ci. ali visum oculorum Plin., veloci oculo percurrere Pl. s hitrim pogledom, ex oculis abire L. iti izpred oči, oculis subicere Ci. dati videti, abesse ab oculis fori et curiae Ci. ne (pri)kazati se ljudem na forumu in v kuriji, procul ab oculis L.

2. metaf.
a) „oko“, „punčica“, „biser“ = kaj izvrstnega, imenitnega: (sc. Corinthum et Carthaginem) illos oculos orae maritimae effodere Ci., ex duobus Graeciae oculis (= Sparta in Atene) alterum emere Iust., oculus mundi O. (o soncu), oculi stellarum Plin., sol et luna, duo mundi, ut ita dicam, clarissimi oculi Hier.; kot ljubkovalna beseda: ocule mi! Pl. moje „očesce“, („moja punčica“)!
b) oko na leopardovem kožuhu ali na pavovem repu: breves macularum oculi Plin., male lise, podobne očesom, pavonum caudae oculi Plin.
c) oko = brst, popek: Col., Plin., nec modus inserere (vcepljati) atque oculos imponere (delati popke) simplex V.
d) gomolj na koreninah trsa idr. rastl.: arundinis Varr., Col., Plin.
e) bot. sicer rast. aizoon maius: Plin. (25, 160).
f) kot arhit. t.t. „polževo oko“ na jonskih stebrih: Vitr.

ôče father; pogovorno papa, pa, governor, pater

cerkveni ôčetje Fathers pl of the Church
brez ôčeta fatherless
krušni ôče foster father, fosterer
stari ôče grandfather
očetje (predniki) fathers pl, pesniško sires pl
on je čisto kot ôče he is a chip off the old block
vreči se po ôčetu to take after one's father
on je izrezan ôče (figurativno) he is the very spit and image (ali spitting image, exact likeness) of his father
kakor ôče, tako sin like father, like son