Franja

ἀμιτρο-χῐ́τωνες, οἱ v neprepasanem hitonu, brez pasa pod oklepom.

ἀ-μογητί adv. (μογέω) ep. brez truda, lahko.

ἄ-μοιρος 2 (μοῖρα) 1. nedeležen, brez deleža, brez česa ὕβρεως. 2. siromašen, nesrečen.

ἄ-μορφος 2 (μορφή) [sup. ion. ἀμορφέστατος] brez oblike, brez lika, neličen, grd, sramoten.

ἄ-μουσος 2 (μοῦσα) (v glasbi) neizobražen, neveden, brez okusa, pust, sirov.

ἄ-μοχθος 2 (μόχθος) brez truda, brez napora, len. – adv. ἀμοχθεί brez truda.

ἀ-μῡ́μων, ονος 2 (μῶμος) ep. brez graje, brez napake, odličen, vrl, krasen.

ἀ-μώμητος 2 (μωμέομαι) ep. ion. ἄ-μωμος 2 (μῶμος) ion. poet. brez napake, brez graje, brezmadežen, negrajen, brezhiben.

ἀν- nikalna členica (lat. 'in', slov. 'ne', 'brez'), navadno pred vokali gl. ἀ.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀναβολή, ἡ (ἀναβάλλω) 1. namet, nasip. 2. ogrinjalo, obleka. 3. odlašanje, odlog; ποιεῖν povzročiti; ἀ. ποιεῖσθαι τινός odkladati, odlašati; οὐκ ἐς ἀναβολάς ποιεῖσθαι (πράττειν) neutegoma (brez odloga) kaj storiti.

ἀν-αγώνιστος 2 ne boreč se, brez boja.

ἀν-άδελφος 2 (ἀδελφός) brez brata in sestre.

ἀνά-εδνος 2 ep. brez svatbenih daril (o nevesti, za katero ni treba dati ženinu nobenih daril).

ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.

ἄν-αιμος 2 ἀν-αίμων 2 (αἷμα) brez krvi, brezkrven.

ἀν-αιμωτῑ́ adv. (αἷμα) ep. brez (prelivanja) krvi, brez boja.

ἀν-αίσθητος 2 (αἰσθάνομαι) 1. neobčuten, neobčutljiv, nezavesten, mrtev; subst. τὸ ἀναίσθητον topoglavost. 2. θά-νατος brez bolečin, brezbolesten.

ἀν-αίσχυντος 2 (αἰσχύνω) nesramen, brez sramu; adv. -ύντως grd, nespodoben θήκη.