Franja

devíza (geslo) divisa f , lema m ; (tuja valuta) divisa f , moneda f extranjera

dodelitev deviz asignación f (ali adjudicación f) de divisas

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

dēvolō -āre -āvī -ātum

I.

1. (dol) (pri)leteti, s česa zleteti: Plin., Ap., Iovis in multas devolat ales aves O., Iris croceis per caelum roscida pennis devolat V., d. in tabernam L., qui nihil agenti sibi de caelo devolaturam in sinum victoriam censeat L.

2. pren. dol ali s česa šiniti, švigniti, planiti, (pri)hiteti: devolant angues iubati deorsum in inpluvium Pl., d. de tribunali, in forum L., in portum Plin., properatis armis Sil., inde Ap.; (o neživih subj.): fit, uti … ille devolet in terram liquidi color aureus ignis Lucr.

— II.

1. odleteti: turdus … devolet illuc H., phoenicem devolavisse in Aegyptum tradit Plin.

2. pren. odhiteti, kam (drugam) hiteti: non ab afflicta amicitia transfugere atque ad florentem aliam devolare Ci., ad puerum raptim d. Petr.; abs.: devolant omnes Corn. = vsi nas puščajo na cedilu.

dēvōtiō -ōnis, f (dēvovēre)

1. obljuba daritve, darovanje, žrtvovanje: vitae, capitis Ci., P. Decii L. ali Deciorum Min. požrtvovalna smrt, v pl.: Deciorum devotiones Ci.

2. occ. met.
a) zakletev, zaklinjanje: Petr., eius devotionis exemplum N., pilae, in quibus devotio fuerat scripta N.
b) v pl. čaranje, magični zagovori, uroki: carmina et devotiones T., aliquem devotionibus et veneno perimere T., veneficia in principem et devotiones obiectabat T., obiecta sunt, quod coniugem principis devotionibus petivisset T., non prius … , quam veneficiis quoque et devotionibus impugnari se comperisset Suet.
c) zaobljuba, prisega: eius devotionis esse convictum Ci., devotiones faustae (ugodne) Ap.

3. velika vdanost, spoštovanje: Veg.; occ. pobožna vdanost, pobožnost: Lamp., Eccl.

dēvoveō -ēre -vōvī -vōtum

1. božanstvu kot dar obljubiti (obljubljati), nameniti (namenjati), posvetiti (posvečevati), darovati, žrtvovati: Enn., Agamemnon cum devovisset Dianae, quod in suo regno pulcherrimum natum esset … immolavit Iphigeniam Ci., huic (Marti) ea, quae bello ceperint, plerumque devovent C., si quis gnatam pro muta devovet agna H., devota victima H.

2. occ.
a) bogovom (zlasti podzemnim) kot spravni dar posvetiti (posvečevati), smrti posvetiti, za smrt določiti, žrtvovati: pro re publica, … legiones auxiliaque hostium mecum deis manibus Tellurique devoveo L., quos sacerdotes ad mortem devovissent L., devota vita (Deciorum) Ci., devota corpora (Deciorum) L.; pogosto refl. se devovere kot spravni dar zaobljubiti se, žrtvovati se, smrti posvetiti se: tanta religionis vis fuit, ut quidam imperatores etiam se ipsos dis immortalibus … pro re publica devoverent Ci., quorum (superorum) se devovet aris V., d. se pro populo Romano legionibusque L., se pro patria Sen. ph.; šalj. (z namigovanjem na požrtvovalno smrt Decijev): qui (P. Decius) maiorum exempla persequens pro alieno se aere devovit Ci. se je žrtvoval.
b) orožje (za umor) posvetiti: sica quibus sacris devota sit nescio Ci., d. capulam Petr.
c) pri podzemnih bogovih prekleti (preklinjati): postquam … audivit … sacerdotes a populo coactos, ut se devoverent N., d. natum suum, suas artes, scelerata arma O., spiritum meum Petr., se Q., ducem hostilibus diris Fl., ubi … se … diris per omnium sacerdotum religiones devotum cognovit Iust.
č) podzemnim bogovom zaklinjati, začarati, uročiti: te traiectis Aeaea venefica lanis devovet O., num te carminibus, num te pollentibus herbis devovit … anus? Tib.

3. pren.
a) koga ali kaj komu (čemu) kot žrtev izročiti (izročati), preda(ja)ti, nameniti (namenjati), pogubi da(ja)ti, prepustiti (prepuščati), smrti posvetiti (posvečevati), žrtvovati: animam hostibus Acc. fr., vobis (za vas) hanc animam devovi V., d. pro alicuius salute spiritum Val. Max., alteri vitam debet, alteri devovet Sen. rh.; pass.: Phoenissa pesti devota futurae V., devota morti pectora H., Andromeda devota monstris marinis Pr., devotis omnium capitibus Cu., arma devota focis Mart.
b) occ. refl. čemu povsem vda(ja)ti se, popolnoma posvetiti (posvečevati) se: se regibus S. fr., se amicitiae alicuius C., se gloriae Cu. — Od tod adj. pt. pf. dēvōtus 3, adv. -ē

1. preklet: arbos, sanguis H., periuria Cat., devotissima senectus Aug.

2. zaklet, začaran, uročen: nunc mea Thessalico languent devota veneno corpora O.

3. pren.
a) popolnoma vdan, močno privržen: Sen. ph., mulier vino devota Ph., devotae in externa proelia dextrae Lucan. takoj pripravljene na … , deditus alicui devotusque Iuv., scaenae d. Suet., devoto vobis animo Tiber. ap. Suet., an quisquam nobis devotior exstat? Cl., quibus rebus … devotissimos sibi … reddidit Suet., devotissimi rei publicae viri Vop., devote militare Cod. Th.; subst. dēvōtī -ōrum, m zvesto vdani možje, privrženci: cum DC devotis C.
b) vdan = bogu vdan, pobožen: deo, Christo Eccl., devota ieiunia Aus.; adv. dēvōtissimē: Eccl.
c) oblasti, zakonom vdan, pokoren: Cass.

Opomba: Sinkop. fut. II. dēvōrō (= dēvōverō): Acc. fr.

dēxtāns -antis, m (iz dē in sextāns) pet šestin ali deset dvanajstin: iugeri Col., gradus non crassiores dextante Vitr. kakor 10 palcev, pro semisse dextans Suet.

dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

2. pren.
a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. — Pogosto subst.

I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

2. met.
a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

— II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.

dextrōrsum (Acc. fr., H.) ali dextrōrsus (L., Auct. b. Afr., Front.), adv. (kontr. iz dextrōvorsum, dextrōvorsus: dexter in vortere, vertere) na desno (stran): ille sinistrorsum, hic dextrorsum abit H., Sp. Furius (et) M. Horatius dextrorsus … Antium, Q. Servilius et L. Geganius laeva … Ecetram pergunt L.

dezorientírati to disorientate; to disorient; (mornarja, potnika) to cause to lose his bearings, (potnika tudi) to throw off the track, to put out, to bewilder; figurativno to bewilder, to perplex, to confuse, to puzzle

dezorientírati se to lose one's bearings, to lose one's sense of direction; figurativno to become confused (ali perplexed, bewildered), to be all at sea

dèž rain

močan, hud dèž heavy rain, pelting rain; (ploha) shower, downpour
silen dèž torrential rain
droben dèž drizzle, mizzle
dèž granat, udarcev a rain of shells, of blows
dèž pepela a rain of ashes
množina dèž ja rainfall
dèž gre, pada it rains, it is raining
dèž lije it is pouring with rain (ali pouring down)
dèž lije kot iz škafa it is raining cats and dogs, it is bucketing down
kar naprej gre dèž it keeps raining
na dèž kaže it looks like rain, it's probably going to rain, we're in for rain
dèž se je izlil it has rained itself out
dèž je ponehal it has stopped raining
priti z dèžja pod kap (figurativno) to fall out of the frying pan into the fire, to go from bad to worse
stati v dèžju to stand in the rain
za dèžjem pride sonce after rain comes sunshine (ali comes fair weather)
ustvarjanje umetnega dèžja cloud seeding
govori kot dèž he's chattering (ali he chatters) away nineteen to the dozen

dèž pluie ženski spol ; familiarno flotte ženski spol , saucée ženski spol , rincée ženski spol

dež gre il pleut
priti z dežja pod kap aller de mal en pis, tomber de Charybde en Scylla, changer son cheval borgne contre un aveugle, se jeter à l'eau de (ali par) peur de la pluie
pripravlja se k dežju, kaže na dež le temps est à la pluie
ob, v dežju par temps de pluie
v dežju sous la pluie
droben (hladen)dež pluie fine, bruine ženski spol
močan dež forte (ali grosse) pluie, averse ženski spol, pluie battante
pohleven dež pluie douce (ali légère)
vztrajen dež pluie continuelle
dež kamenja pluie de pierres
dež krogel grêle ženski spol de balles

dežêla pays moški spol , campagne ženski spol , région ženski spol , contrée ženski spol , province ženski spol

na deželi à la campagne
dežela mrtvih royaume moški spol des ombres
v krtovo deželo iti casser sa pipe, aller manger les pissenlits par la racine, familiarno claboter, clamecer, passer l'arme à gauche
deveta dežela pays moški spol de cocagne, Eldorado moški spol
obljubljena dežela terre ženski spol promise
Sveta dežela la Terre Sainte
matična dežela mère-patrie ženski spol, métropole ženski spol
vinorodna dežela pays moški spol viticole (ali vinicole, de vignobles)

dežêla país m ; tierra f ; (podeželje) campo m

deveta dežela (país m de) Jauja, Eldorado m
na deželi en el campo
neuvrščena dežela país m no compromido (ali no alineado)
obljubljena dežela tierra f de promisión
iti (napraviti izlet) na deželo ir (hacer una excursión) al campo
izgnati iz dežele expulsar del país
iti v krtovo deželo (fig) morder el polvo

dežêlen (of the) country; provincial; land-

dežêlna cesta highway
dežêlni šolski svet country school-board
dežêlna vlada provincial (ali regional) government
dežêlna uprava administration of a province (ali of a district)
dežêlni zbor provincial assembly; diet
član dežêlnega zbora member of a diet

dežêlski country; rural

dežêlski časopis country newspaper
dežêlsko dekle country girl
dežêlski pismonoša country postman, pl -men, ZDA rural carrier
dežêlsko mesto country (ali provincial) town, ZDA (majhno) tank town
dežêlski plemič (country) squire
dežêlsko plemstvo provincial nobility, (nižje) landed gentry
dežêlsko posestvo landed property, landed estate
dežêlski posestnik landowner, ZDA landholder
dežêlsko prebivalstvo rural population
dežêlski zdravnik country doctor
dežêlski župnik country parson

deževáti to rain

dežuje it rains, it is raining
močno dežuje it is raining very hard
deževáti kot (da bi) iz škafa (lilo) it's raining cats and dogs; it's coming down in bucketfuls; it's teeming with rain
dežuje v curkih it's streaming with rain, it's coming down in torrents
neprestano dežuje it keeps on raining
ves čas je deževalo it kept raining all the time, the weather has been rainy all the time
nehalo je deževáti it has stopped raining
prejkone bo deževalo we're probably in for some rain
udarci so deževali po njem blows rained upon him
prošnje kar dežujejo applications are pouring in
rahlo dežuje it is spitting (ali drizzling)
začenja deževáti it is coming on to rain
časti so deževale nanj honours were showered upon him

deževáti llover

dežuje está lloviendo, llueve
dežuje v curkih está lloviendo a cántaros (ali a cubos, a torrentes, a chorros, a mares); está diluviando

dežéven pluvieux, de(s) pluie(s)

vreme je deževno le temps est à la pluie
deževni dan jour moški spol pluvieux (ali de pluie)
deževna doba saison ženski spol des pluies

dežéven lluvioso

deževen dan día m lluvioso (ali de lluvia)
deževna doba estación f de las lluvias
deževno leto año m lluvioso (ali de lluvias)
deževen oblak nube f de lluvia, nimbo m
deževno vreme tiempo m lluvioso

dežúren de service

dežurni zdravnik médecin moški spol de service (ali de garde)
dežurna lekarna pharmacie ženski spol de service (ali de garde)