Franja

gláva tête ženski spol , esprit moški spol ; chef moški spol ; talent moški spol

od glave do pet de la tête aux pieds, de pied en cap
čez glavo par-dessus la tête
glava me boli j'ai mal à la tête, la tête me fait mal
v glavi se mi vrti la tête me tourne, j'ai le vertige
ne vem, kje se me glava drži je ne sais pas où donner de la tête
to mi ne gre v glavo cela ne veut pas entrer dans ma tête, cela ne veut pas m'entrer dans la tête, cela m'est incompréhensible
to mi ne gre iz glave cela ne me sort pas de l'esprit (ali de la tête, de la cervelle), cela m'obsède, j'y pense toujours
nima glave za matematiko il n'a pas la bosse des mathématiques
imam dela čez glavo j'ai du travail par-dessus la tête, j'ai de la besogne par-dessus les oreilles
vse na glavo postaviti mettre tout sens dessus dessous
kolikor glav, toliko misli autant de têtes, autant d'avis
(zelje, solata) glave delati se former en pommes, pommer
glava pisma en-tête moški spol (de lettre)
zelnata glava chou moški spol

gláva (-e) f

1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
glava mu je omahnila la testa gli crollò
z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
klobuk sneti z glave togliersi il cappello
udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
glava iz mavca testa di gesso
glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
umivati si glavo lavarsi la testa
skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
glavo pokonci su, coraggio
pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
odmajati z glavo scrollare il capo
pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
bati se za svojo glavo temere per la propria vita
staviti glavo scommetterci la testa
pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
kaj plačati z glavo pagare con la vita
za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
izbiti si iz glave togliersi dalla testa
pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
ne iti v glavo non andare in testa
stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
delati po svoji glavi fare di testa propria
posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
delati z glavo lavorare di testa
pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
učena glava studioso, erudito
visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
kronana glava testa coronata

4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
glava gibanja il cervello del movimento
glava družine capofamiglia

5. (glavi podoben del česa):
glava kolone testa della colonna
glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
voj. glava rakete ogiva del missile

6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
glava časopisa testata di un giornale
glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
brisalna glava testina di cancellazione
čitalna glava testina di lettura
pisalna glava testina di registrazione

8. (v pisalnem stroju)
pisalna glava testina di stampa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
imeti prazno glavo non sapere niente
imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
nositi glavo pokonci andare a testa alta
odnesti celo glavo salvare la pelle
posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
znati iz glave sapere a memoria
zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
(ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
izpuhteti iz glave passare di mente
priti ob glavo morire ammazzato
stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
alp. glava cepina testa della piccozza
anat. mišična glava parte superiore del muscolo
elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
etn. lovec na glave cacciatore di teste
film. filmska glava titoli di testa
glava sekire testa della scure
strojn. glava stružnice testa portamandrini
strojn. frezalna glava testa universale
strojn. vrtalna glava portapunta
strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
glava kovice testa del rivetto
žel. tirnična glava il fungo della rotaia
PREGOVORI:
zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
več glav več ve quattro occhi vedono meglio
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe

gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

od glave do nog de pies a cabeza
bistra glava mente f lúcida; testa f
kronane glave testas f pl coronadas
s povešeno glavo cabizbajo
glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
biti bistre glave tener (una buena) cabeza
to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
izgubiti glavo perder la cabeza
z glavo jamčiti responder con el cuello
izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
(o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
pastí na glavo caer de cabeza
si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
šiniti v glavo cruzar por la mente
vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres

glavnic|a¹ ženski spol (-e …) das Stammkapital; (stalno jedro) der Stamm
obresti od glavnice Kapitalzinsen množina

glean¹ [gli:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
nabirati, paberkovati

what did you glean from them? kaj si od njih zvedel?, kaj so ti povedali?

glédan (-a -o) adj.

1. visto:
življenje gledano z očmi otroka la vita vista con gli occhi del bambino

2. (v brezosebni rabi) se si guarda, a guardare:
hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje la casa è sulla sinistra della strada a guardare dalla stazione

glédati to look (at, on); to see; (opazovati) to watch, to observe, to eye, to view, to regard; figurativno to consider; (paziti na) to attend to, to look after, to see that something is done; to look to it that...; (prizadevati si) to endeavour, to try, to make efforts

glej! look!, see!, look here!, arhaično lo; lo and behold!, (začudeno) well, well!, well I never!, just imagine!
glej, glej! well, well!, arhaično lo and behold!
glej no!, glej si no glej! well, well, well!; žargon well get a load of that!
toda glej! but just imagine!, but lo and behold!
glej, da prideš pravočasno! see that you come in time!
dobro glej! look sharp!
jaz samo gledam I am all eyes
debelo glédati to open one's eyes wide, to be all eyes
debelo glédati od značudenja to stare with surprise
grdo, jezno, temno glédati to scowl, to frown
glédati komu v obraz to look someone in the face
glédati okoli to look around
glédati skozi okno to look out of the window
pozorno glédati to look intently
škilavo glédati to squint
glédati s strahom v prihodnost to look forward with dread to the future
glédati za kom to look (ali to gaze) after someone
postrani glédati to look askance (koga at someone)
pogumno glédati nevarnosti v obraz to face danger bravely, to look danger in the face
on ne gleda na stroške he takes no account of the expense, with him expense is no object
zaljubljeno glédati koga to make (ali to cast) sheep's eyes at someone
kam gleda to okno? where does this window face?
zelo glédati na svojo obleko (figurativno) to be very particular about one's dress
zelo gleda na svoje interese he keeps an eye on his interests
zviška glédati na koga to look down on someone
glédati se to look at one another (at each other)
glédati se (v zrcalu) to look at oneself
glédati se postrani to look askance at one another (at each other)
grdó se gledata they are at daggers drawn

glēsum, slabše glessum, glaesum -ī, n (ger. beseda) jantar: certum est (sucinum) gigni in insulis septentrionalis oceani et ab Germanis appellari glaesum PLIN., sucinum, quod ipsi glesum vocant T. – Od tod adj. glēsārius (glaesārius) 3 jantarski: Glaesaria insula ali Glaesariae insulae PLIN. Jantarski otok(i).

Glocke, die, (-, -n) zvon, in der Wohnung usw.: zvonec; bei Blüten: zvonček; Sport ščitnik; an die große Glocke hängen obesiti na veliki zvon; die Glocken läuten hören ponoreti od bolečin

glódati (o miši itd.) to gnaw; to nibble; (kost) to pick; (črv) to eat into

kes in žalost ga glodata remorse and sorrow are preying upon him
zavist ga gloda he is consumed with jealousy
glódati se (o osebi) to fret, to chafe
glódati se od zaskrbljenosti to eat one's heart out with anxiety

gloire [glwar] féminin slava; ponos, dika; čast; sijaj; gloriola, glorija, svetniški sij, obstret; slavna oseba

gloire éternelle večna slava
à la gloire de quelqu'un v slavo, v čast komu
gloire à ...! slava, čast (komu)!
avide de gloire slavohlepen
couvert de gloire ovenčan s slavo
passion féminin de la gloire slavohlepnost
temple masculin de la gloire hram slave
courir après la gloire loviti slavo
se couvrir de gloire ovenčati se s slavo
être au sommet de la gloire biti na vrhuncu slave
se faire gloire de quelque chose biti ponosen na kaj, ponašati se z
mettre sa gloire à, en quelque chose svojo čast staviti za kaj
rendre gloire à quelqu'un, quelque chose, chanter la gloire de quelqu'un, quelque chose slaviti koga, kaj, poveličevati
rendre gloire à la vérité izkazati čast resnici
tirer gloire de imeti slavo od
travailler pour la gloire delati za slavo, za čast, brez materialnih koristi

glomerō -āre -āvī -ātum (glomus)

1. v klobčič zviti, zmotati, narediti kaj okroglo, oblikovati kaj v kepo, v grudo: rudem primos lanam glomerabat in orbes O., terram (deus) ... magni speciem glomeravit in orbis O. je ustvaril kot veliko kroglo, favilla volat glomerataque corpus in unum densatur O., viscera sanguine ali frusta mero glomerata O. gosto zmešani, gosto zmešano, venae glomerantur CELS., glomerato pulvere LUCAN., glomeratae turbine nives SIL.; pesn.: glomerans (sc. se) annus CI. POËT. „navijajoče se leto“ = letni (ob)tek, (ob)tok, equitem docuere ... gressus glomerare superbos V. ponosno v diru jezditi; occ. (o jedeh) v cmoke oblikovati: offae ... glomerantur ex ficis et farre mixto VARR., puls manu glomerata FEST.

2. metaf. stisniti, zbrati, zgrniti, nagrmaditi, nakopičiti, zgostiti: semina vocis ... ore foras glomerata feruntur LUCR., glomerare manum (krdelo) bello (dat. = za vojno) V., agmina cervi pulverulenta fugā glomerant V. se zgrinjajo na begu, dum se glomerant V., foedam glomerant tempestatem nubes V. se kopičijo v grdo (hudo) nevihto, glomerat sub antro fumiferam noctem V.; med.: (apes) mixtae glomerantur in orbem V., ad terram ... quam multae glomerantur aves V., glomerantur Oreades, hostes V., iam legiones in testudinem glomerabantur T., corpus glomerari grandine O. da se zgošča v točo; metaf.: haec vetusta saeclis glomerata ... clades CI. POËT. nakopičena, glomerare simul fas et nefas PRUD. mešati. – Od tod adv. komp. glomerātius bolj nakopičeno, bolj jedrnato: densata gl. dicere AUS.

glōria¹ f

1. slava:
il cammino della gloria pot do slave
coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
essere avido di gloria biti slavohlepen
lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

2. pren. ponos; junak:
è una gloria nazionale narodni junak je
vecchie glorie šport nekdanji asi

3. božja slava, blaženost:
Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
aspettare a gloria pren. nestrpno čakati

Glück, das, sreča; zum Glück na srečo; vor Glück od sreče; auf gut Glück na slepo srečo; Glück wünschen voščiti, čestitati; du kannst von Glück sagen imel si srečo; mehr Glück als Verstand več sreče kot pameti; dumm hat's meiste Glück neumen kmet ima debel krompir

glúh deaf; figurativno having no ear for, dead to, having turned a deaf ear to

glúh kot kamen stone-deaf, (as) deaf as a post
glúh od rojstva deaf from birth, congenitally deaf; deaf; hard (ali dull) of hearing
glúh na eno uho deaf in one ear
glúh na levo uho deaf in the left ear
glúh na obe ušesi deaf in both ears
v glúhi noči in the (ali at) dead of night
glúh za vse prošnje deaf to all entreaties (ali to all pleas)
ali si glúh? are you deaf?, can't you hear?, have you gone deaf?
bila je glúha za moje besede she turned a deaf ear to all my words
on je glúh za mene he has turned a deaf ear to me
to ni padlo na glúha ušesa it didn't fall on deaf ears
pridigati glúhim ušesom to preach to deaf ears
on bo glúh za vaše opomine he will turn a deaf ear to your admonitions
najbolj glúhi so tisti, ki nočejo slišati (there are) none so deaf as those that will not hear

Glycō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Γλύκων) Glíkon, gr. nom. propr.

1. sloveč rokoborec (atlet) v Horacijevem času: H.

2. Panzov zdravnik: CI. EP., SUET.

3. Gl. Spiridion (Spyridion) Glikon Spiridion, sloveč retor: SEN. RH., Q. – Od tod adj. Glycōnius 3 Glikonov = glikonski (= ki ga je iznašel neki Glikon): metrum SID glikonej.

gnan (-a, -o) getrieben
biti gnan k zutreiben auf
gnan od getrieben von, getragen von
ročno gnan mit Handantrieb
tehnika Abtriebs- (gred die Abtriebswelle, lamela die Abtriebslamelle)

Gnathō -ōnis, m (Γνάϑων iz gr. γνάϑος čeljust) Gnáton (= „Čeljustnik“, „Čeljustnež“ „Požeruh“): TER., CI.; od tod sploh = požeruh, zajedavec, prislinjenec: CI., SID. – Od tod Gnāthōnicī -ōrum, m gnatonovci, Gnatonovi učenci = zajedavci: TER.

gnév (-a) m knjiž. collera, indignazione:
obšel ga je gnev, polotil se ga je gnev fu preso dall'indignazione
tresti se od gneva tremare dalla collera

gnezditi glagol
1. (o živalih) ▸ fészkelObrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyazČe znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.