Franja

wild¹ [wáild]

1. pridevnik (wildly prislov)
divji, neukročen, neudomačen; neciviliziran, barbarski, neizobražen; plašen, plah, plašljiv (divjačina); neobljuden, pust, neobdelan (zemlja); neurejen, zmršen, skuštran (lasje); neobrzdan, razuzdan; svojeglav
figurativno razburjen, besen; buren, silovit; brezumen, nor, strasten; slučajen, naključen, nesmotrn, nepremišljen
pogovorno hlepeč po, divji (nor) na

a wild guess čisto, golo ugibanje
wild honey divji, gozdni med
a wild life divje, razuzdano življenje
wild pain divja, blazna bolečina
wild orgies divje orgije
a wild shot strel na slepo (tjavdan)
in wild disorder v divjem neredu
wild with fear brezumen (nor) od strahu
to drive s.o. wild spraviti koga v besnost, razbesniti koga
the horses were wild to start konji so nestrpno čakali na start
to settle down after a wild youth umiriti se po vihravi mladosti

2. prislov
divje; nepremišljeno, brez glave; nesmotrno, tjavdan

to run wild divje rasti, figurativno rasti brez nadzora
to shoot wild streljati na slepo, brez cilja
to talk wild zmedeno govoriti

wild divji; Pflanzenkunde samorasel; See, Wetter: viharen; Blick: srep; figurativ divji, neukročen; Wilder Apfel Pflanzenkunde lesnika; Wilde Birne Pflanzenkunde drobnica; Wilder Wein Pflanzenkunde vinika; der wilde Mann divji mož; wildes Fleisch Medizin divje meso; wilde Deponie divja/neurejena deponija; wilde Ehe konkubinat, divji zakon; wilder Jäger divji lovec; wilder Westen Divji zahod; wie wild kot divje/divji; wild sein Kinder: divjati; wild sein auf biti (ves) divji/nor na; wild werden podivjati, figurativ popeniti; es wild treiben divjati; halb so wild saj ni tako hudo

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

wind² [wind] prehodni glagol
izpostaviti vetru, (pre)zračiti
lov z vohanjem odkriti sled, (za)vohati; zasopiti (konja); izčrpati, ob sapo spraviti; pustiti konju, da se oddahne

they were winded by the run tek jih je izčrpal
they stopped to wind their horses ustavili so se, da bi konji prišli do sape
he was fairly winded on reaching the top bil je precéj zasopel, ko je prišel na vrh

wing¹ [wiŋ] samostalnik
perut, krilo (tudi figurativno)
okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
gledališče odrska stran, stranska kulisa
šaljivo laket (človeka)
sleng sprednja noga (štirinožca)
aeronavtika krilo, nosilna površina
pogovorno pilotski znak
šport krilo
aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
eskadrilj; (po)let, letenje
množina, gledališče stranske kulise

on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
birds are on the wing ptice so v poletu, leté
under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
he is always on the wing on nikoli ne miruje
to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
to get the wings napredovati v položaj pilota
to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
fear lent her wings strah ji je dal hitrost
riches take wings bogastvo hitro skopni
to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje

wishful [wíšful] pridevnik (wishfully prislov)
željan, poln želja; poželjiv, hrepeneč, koprneč

wishful thinking figurativno zidanje gradov v oblake, varanje samega sebe; iluzije
that's a piece of wishful thinking to se pravi smatrati svoje želje za resničnost, to so pobožne želje

with [wið; wiɵ] predlog
s, z; proti; od; v družbi, pri, poleg; s pomočjo; skupaj z, istočasno; zaradi; od; v zvezi z, z ozirom na, pri; kljub, navzlic

I have no money with me nimam denarja pri sebi
away with you! poberi se! izgubi se!
with all my heart od srca rad
pale with fear bled od strahu
stiff with cold otrpel, trd od mraza
with all his money he is not happy kljub vsemu svojemu denarju on ni srečen
sick with bolan od
he is furious with me on je besen name
with God figurativno mrtev, v nebesih
with that nato, tedaj
she is with child ona je noseča
with young breja
with all his brains pri (kljub) vsej njegovi pameti
he is lying down with fever leži bolan zaradi mrzlice
to die with cancer umreti za rakom
to fight with courage pogumno se boriti
to tremble with fear tresti se od strahu
we parted with them ločili smo se od njih
to rise with sun vstati (skupaj, istočasno) s soncem
he lives with us on stanuje pri nas
she took her with her vzela jo je s seboj
leave it with me! prepustite to meni!
to be with s.o. on a point strinjati se s kom o neki točki
it is a habit with him to je pri njem navada
to be with it ameriško, pogovorno biti na tekočem (o čem)
vote with the Conservatives! glasujte (volite) za konservativce!
to walk with a stick hoditi s palico
what does he want with me? kaj hoče od mene?
it rests with you to decide odločitev je pri vas
it is not so with the drama v drami to ni tako
I can't leave with my mother so ill ne morem odpotovati, če mi je mati tako bolna
to weep with joy jokati od veselja

word¹ [wə:d] samostalnik
beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
religija božja beseda, sveto pismo, biblija
zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
množina pričkanje, prerekanje

the words tekst, libreto
at a word na besedo, takoj
by word of mouth ustno
in so many words dobesedno, (na) kratko
word for word od besede do besede, dobesedno
beyond words neizrazljiv
on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
in a word z eno besedo, skratka
in other words z drugimi besedami
upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
a word or two beseda ali dve, nekaj besed
big words hvalisanje, širokoustenje
words and deeds besede in dejanja
burning words ognjevite, plamteče besede
fair, good words lepe, laskave besede
high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
wild and whirling words divje, nepremišljene besede
my word! prav zares! bogme!
a play upon words besedna igra
too beautiful for words neizrekljive lepote
too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
word came that... zvedelo se je, da...
to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
to have a word with imeti kratek razgovor z
to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
to have the last word imeti zadnjo besedo
he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
to leave word that... sporočiti, da...
to make no word about ne izgubljati besed o
to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
send me word! javi mi, sporoči mi!
to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
to waste words tratiti besede, zaman govoriti

work^(*)2 [wə:k]

1. prehodni glagol
delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati
poetično umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo)
trgovina poslovati, poslovno potovati (po nekem področju)
sleng prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati
matematika izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga)
sleng prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death ubi(ja)ti se z delom, garati
to work o.s. into s.o.'s favour pridobiti si naklonjenost kake osebe
to work o.s. into a rage pobesneti
to work the bellows goniti meh
to work a farm voditi farmo (kmetijo)
to work a change izvršiti, povzročiti spremembo
to work wonders delati čuda (čudeže)
to work one's will uresničiti svojo voljo
can you work the screw loose? lahko zrahljate vijak?
to work (one's way) through college sam se vzdrževati med študijem
my partner works the Liverpool district moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola
to work a slave to death do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom
servants are not worked now as they were formerly od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč
to work a crane upravljati z žerjavom
to work a coal seam izkoriščati plast premoga
to work a ship upravljati ladjo
to work one's way pot si utreti (napraviti)
these machines are worked by steam te stroje poganja para
it is a good scheme, but can you work it? to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?
this belief has worked much evil to verovanje je povzročilo mnogo zla
the candidate works the district kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju
to work one's passage navtika zaslužiti svoj prevoz z delom
to work one's horses priganjati konje k delu
to work one's social relations in business izkoriščati svoje družabne zveze poslovno

2. neprehodni glagol
delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati
navtika križariti; besneti, biti razburkan (morje)
figurativno krčevito delati

to work against time delati v tekmi s časom
to work like a dog (ali horse; ali nigger) delati kot črna živina
my stove works well moja peč dobro dela
your method won't work z vašo metodo ne boste uspeli
I tried but it did not work poskušal sem, a ni se mi posrečilo
the poison began to work strup je začel delovati
to work into a crowd vriniti se v množico
to work loose zrahljati se (vijak itd.)
waves work to and fro valovi so razburkani
to work double tides delati podnevi in ponoči
that won't work with me to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni)

work off prehodni glagol
obdelati, izdelati; dovršiti
tisk odtisniti; odpeti se, odvezati se; rešiti se, znebiti se (česa); najti kupce; dati si duška

to work off one's bad temper stresti svojo slabo voljo (na)
I work offed off my feet with fatigue noge so mi skoraj odpadle od utrujenosti
to work off the stiffness by exercise razgibati svoje odrevenele ude

worse¹ [wə:s]

1. samostalnik
slabši, hujši; bolj bolan, slabšega zdravja
trgovina slabši, nižji

worse and worse vedno slabši (hujši)
the worse tem stabši
so much the worse toliko slabši
he went worse every day vsak dan je bilo slabše z njim
that only made matters worse to je stvari le poslabšalo
(not) to be the worse for (ne) biti na slabšem (na škodi, trpeti) zaradi
you would be none the worse for a walk sprehod ti ne bi škodil
to be (none) the worse for drink (ne) biti pijan
I like him none the worse for his gruffness zaradi njegove grobosti ga nimam nič manj rad
the worse for wear obrabljen, ponošen

2. prislov
slabše, hujše

he has lost his job and is worse off than ever izgubil je službo in je na slabšem kot kdajkoli prej
they do it worse than before hujše (slabše) počenjajo kot prej
none the worse nič slabše (hujše), nič manj
to grow worse and worse vse bolj se slabšati

wrap¹ [ræp] samostalnik
ovratna ruta, šal; odeja; ogrinjalo, plašč
množina cenzura, prikrivanje

evening wrap večerni plašč (ogrinjalo)
quilted wrap z vato podložen plašček (of a child otroški)
the plan was kept under wraps načrt so držali v tajnosti

wrong³ [rɔŋ] prislov
neprav, nápak, narobe, pogrešno, lažno

to act wrong ne delati prav, napačno delati
to get it wrong (z)motiti se, napačno razumeti
to get in wrong with s.o. ameriško, pogovorno lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebe
to go wrong iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; trgovina slabo iti; tehnično slabo funkcionirati, biti pokvarjen
to get s.o. in wrong with spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga pri
our plans went wrong naši načrti so šli po vodi
your watch is wrong vaša ura ne gre prav (točno)
to guess wrong napak uganiti, krivo zadeti

Xerxēs (ali Xersēs) -is (Xerxī: N.), acc. -ēn, m (perz. Xšayārša) Ksérks (Ksérz), Darejev sin, perzijski kralj od l. 486 do l. 465; l. 480 so Grki pri Salamini popolnoma porazili njegovo ladjevje: Varr., Ci., N., Iust.

Opomba: Zapis Xerses najdemo v najboljših rokopisih Ciceronovih del, pa tudi v rokopisih del drugih piscev.

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

younger [jʌ́ŋgə]

1. pridevnik
mlajši

2. samostalnik
mlajša oseba, mlajši

his youngers tisti, ki so mlajši od njega

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za¹ adv. a favore; pro:
glasovati za votare a favore
nekateri so za, drugi proti alcuni sono favorevoli, altri contrari
dokazi za in proti le prove pro e contro

zàbjegnuti (zàbjeći) -nēm (ijek.), zàbegnuti (zàbeći) -nēm (ek.) pobegniti za: pa zabjegne očas za suri brijeg; ali mu je stado zabjegnulo ovce so se mu porazgubile

zablokírati (-am) perf.

1. bloccare, porre il blocco:
med racijo so zablokirali mestno središče nel corso della retata fu bloccato il centro cittadino

2. strojn. bloccarsi:
zaradi previsoke temperature motor lahko zablokira il motore può bloccarsi per l'eccessiva temperatura