Franja

Oberste, das, Oberstes kar je na vrhu, najvišje; das Oberste zu unters kehren postaviti vse na glavo

obèskožiti -īm odreti na meh, odreti kožo

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

objásniti òbjāsnīm, objàsniti -īm (rus.)
I. pojasniti, razložiti: objasniti situaciju
II. objasniti se
1. pojasniti se, razložiti se
2. pojasniti si, priti si na jasno: on se objasnio sa susjedima
3. postati jasno: njemu se objasnila istina kako je očajno živjeti u gradu

objektbezogen nanašajoč se na objekt

objelodániti -lòdānīm (ijek.), obelodániti -lòdānīm (ek.)
1. objaviti, izdati: objelodaniti knjigu, članak
2. dokazati, potrditi: objelodaniti nečiju krivicu, saučesništvo
3. spraviti na dan, odkriti, razodeti: objelodaniti nečije nevaljalstvo; objelodaniti neolitska staništa

objelodanjívati -dànjujēm (ijek.), obelodanjívati -dànjujēm (ek.)
1. objavljati, izdajati
2. dokazovati, potrjevati
3. spravljati na dan, odkrivati, razodevati

oblajávati -am oblajavati, lajati na koga: oblajavati koga

oblajeváti -ujem
1. lajati na koga
2. oblajavati, lajući optrčavati: oblajevati čredo

oblákast -a -o oblakast, nalik na oblak

oblioso agg. knjižno

1. pozabljiv

2. ki navaja na pozabo

ob-līquus ali ob-līcus 3, adv. -ē (prim. līmen, līmes, līcium, līmus 3)

1. poševen, na (v) stran, postrani obrnjen, poševno postavljen (ležeč, stoječ), stranski: motus corporis pronus, obliquus, supinus Ci., flumen obliquum Cu. stranski tok, o. ordines C., iter C. prečnica, bližnjica, lux O. postrani padajoča, obliquo dente timendus aper O. postrani ravsajoč (prim. verres obliquum meditans ictum H.), o. crura Plin., obliquam facere imaginem Plin. od strani, stransko podobo, podobo v profilu, homines obliqui stant Ci. postrani, ne v ravni črti z nami, recte aut oblique Ci., nihilo setius sublicae et ad inferiorem partem fluminis oblique agebantur C. so se poševno zabijali, oblique ferri Ci., obliqui colles L. kjer je treba hoditi poševno, o. fulmina Sen. ph. navzkriž (križem) švigajoči, oculi O., H. škileče, škilaste, postrani gledajoče, brljave = škilasta, postrani gledajoča, grdogleda zavist; adv.: ex obliquo Plin., Sen. ph. ali ab obliquo O. od strani, in obliquum L., O., Plin. ali per obliquum H. poševno, postrani, ne naravnost; obliquum (postrani) intuens et torvum Amm.

2. metaf.
a) stranski (o sorodstvu): sanguis Lucan. stranski rod, stransko sorodstvo, genus Stat. ne od matere, ampak od priležnice.
b) prikrit, olepšan, ocvetličen, dvoumen (o govoru): insectatio temporum T., orationes Suet., verba Amm., oblique per litteras patres castigat T., oblique admonere Gell.
c) kot gram. t.t. odvisen (sklon, govor): casus obliqui Varr., Q., allocutio Q.
d) postrani gledajoč, grdogled = zavisten, nevoščljiv: Cato adversus potentes semper obliquus Fl., o. invidia V.; prim.: oculos obliquo aspicere O.

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

oblúčac -čca m, òblučac -čca m locen nad otroško posteljico, zibelko, da ne pade otroku odeja na glavo

ȍblūk m
1. torilo za sir
2. svitek, ki ga nosi dekle na glavi, ko je snubitev dogovorjena

obméjnik m
1. stanovnik koji živi na granici
2. milicionar na granici
3. v. obmejek

obmetávati -am bacati na: zmagovalca obmetavajo s cvetjem; otroci se obmetavajo s kamenjem
djeca se bacaju kamenjem jedan na drugoga

ob-nītor -nītī -nīxus (-nīsus) sum (ob in nītī)

1. upreti (upirati) se, opreti (opirati) se, potisniti (potiskati), pritisniti (pritiskati) na (v, ob) kaj, proti čemu: Q., trunco (dat.) arboris V., obnixo genu scuto (dat.) N. s kolenom uprtim v ščit, upirajoč koleno v ščit, scutis corporibusque ipsis obnixi L., stabili gradu obnixus L., portam torquet obnixus umeris V., stant obnixa omnia contra V. vse se trdno upira drugo v drugo.

2. upreti (upirati) se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, nasprotovati komu, čemu, braniti se česa, boriti se proti, postaviti (postavljati) se po robu čemu: venti obnixi lacerant nubila Stat., nec obniti contra sufficimus V., nec omisit Silanus obniti T.; z dat.: videntur navigia … obnitier undae Lucr., o. trahentibus T., consilio ali manu hostibus T.; metaf.: frustra obnitente T., obnitente vi animi Vell.; z dat.: mens obnixa malo Val. Fl., o. muneribus alicuius T., ne dux quidem obniti adversis T., o. adversus avaritiam Aug.

3. na vso moč si prizadevati, se truditi, delati pri čem, za kaj, proti čemu: Pauli victoriam impedire Vell., cum saepe obnitens repugnasset Vell. — Od tod adj. pt. pf. obnīxus 3, adv. -ē stanoviten, vztrajen, trden, odločen: obnixus corde curam premebat V., obnixi frangunt mala murmura dentes V., obnixus animus ad perpetiendos cruciatus volnerum aut ignium Sen. ph., obnixum silentium tolerans Ap., obnixus mugitus Ap., obnixā fronte Aug. s trdim (= trmastim, svojeglavim) čelom, omnibus obnixe opibus nostrum nos officium meminisse Pl., manibus pedibusque obnixe omnia facere Ter., manibus pedibusque obnixe omnia facere T. vse žile (moči) nape(nja)ti, obnixe oboedire L., meus animus meomet dolori obnixe oppositus Fr., colloquia petere obnixe Amm., obnixe inflexibilis mansit Amm., obnixe deprecari, ne … Symm., aliquem obnixe petere, ut … Hier.; z inf.: obnixi non cedere V. trdno odločeni ne umakniti se, trdno odločeni, da se ne umaknejo; adv. acc. n.: obnixum taces Aus.

obnóžina ž pelud, polen, cvjetni (cvet-) prah koji pčele radilice donose u košnicu na stražnjim nogama

obràslica ž cima, ki požene na zelnatem štoru, kocenu: na stolu se pušio tanjir kupusnih obraslica