Franja

obráz cara f , faz f ; rostro m

nedolžen obraz aire m de inocencia
bled obraz semblante m pálido, fam cara de acelga
obraz kot paradižnik cara de tomate
človeški obraz cara humana
žareč obraz una cara de pascuas (ali de aleluya ali radiante)
zločinski obraz cara patibularia
naravnost v obraz (brez vsake zadrege) a rostro firme
to se ti bere (vidi) na obrazu fam en la cara se te conoce
nakremžiti obraz torcer el rostro (ali el gesto)
napraviti strog obraz poner gesto adusto
napraviti dolg obraz poner cara larga, fam quedar con un palmo de narices
napraviti jezen obraz poner cara de perro
napraviti kisel obraz poner cara de vinagre
napraviti prestrašen (začuden) obraz estar cariacontecido
delati »obraze« (spakovati se) hacer muecas ali hacer gestos ali hacer visajes
napraviti osupel obraz quedar asombrado
to bíje vsem pravilom v obraz esto contradice todas las reglas
napraviti žalosten obraz poner cara de viernes (santo)
imeti sonce v obrazu estar de cara al sol
sonce sije naravnost v obraz el sol da de cara
pokazati svoj pravi obraz (fig) quitarse la máscara
poznati koga po obrazu conocer a alg de vista
kri mu je stopila v obraz se puso colorado
pljuniti komu v obraz escupir a alg en la cara
reči komu kaj v obraz dar en rostro a alg con a/c; decirselo a alg en la cara
smejati se komu v obraz reírse en las narices de alg
udariti koga po obrazu cruzar la cara a alg
zalučati komu resnico v obraz decirle a alg las verdades en la cara

obrazn|i (-a, -o) Gesichts- (kot der Gesichtswinkel, krč der Gesichtskrampf, obkladek die Gesichtskompresse, šen medicina die Gesichtsrose, živec der Gesichtsnerv, medicina lega die Gesichtslage, mišica der Gesichtsmuskel, obloga die Gesichtspackung, žara die Gesichtsurne)

obscaenus (obscēnus, obscoenus) 3, adv. -ē (ob in caenum blato = „blaten“) od tod

1. umazan, grd, ostuden, gnus(ob)en, nagnusen: volucres V. = Harpije, avis Plin. = vodeb, smrdokavra, vas Sen. ph. = nočna posoda; subst. obscaena -ōrum, n iztrebki, otrébki, lájno, blato, govno: O., Mel.

2. metaf. kosmat =
a) nečist, nesramen, brezsramen, neprimeren, nespodoben, spotikljiv, spotakljiv, prostaški, kvántarski, kvantáški, kláfarski, klafáški, nenraven, nemoralen: Plin., Pr., Vell., dicta, lectus, risus O., verba Varr., sermones H., obscaeno verbo uti Sen. ph. kosmato (besedo) izgovoriti, versūs obscaenissimi Ci. ep., o. flammae O. nečista ljubezen, voluptates Ci., gestus T., adulterium O., puellae Sen. rh. hotnice, kurbe, vlačuge, prostitutke, viri L. nečistniki (pathici idr.), greges O. = razuzdane Bakhove tolpe, Kibelini svečeniki, vita obscaenior Val. Max., impudicissime et obscaenissime vixit Eutr., obscaenius excitata natura Ci., obscaenius concurrerunt litterae Ci. z dokaj nedostojnim zvokom; subst. α) obscaenum -ī, n (sc. membrum) in pl. sram = rodilo, spolovilo, spolni ud: Iust., Mel., Suet., o. virile O., Lact., magnitudo obscaeni Lact., fugiens obscaena Priapi O.; v pl. tudi = zadnjica: Sen. ph. β) obscaena -ōrum, n nesramnosti = sramotna dejanja, kosmate besede, pesmi: O., Q. γ) obscaenī -ōrum, m nesramniki, nesramneži, nečistniki (pathici idr.): Sen. rh., Lamp.
b) zlokoben, neugoden, zlovešč, zlonosen: Varr., Acc. fr., Luc. ap. Non., Suet. idr., cruor V., fames V. kot zlovešče prerokovana, canes, volucres (sove) V., omen Ci., fetūs L. spački, anus H. čarovnica.

obsecrātiō -ōnis, f (obsecrāre)

1. rotitev, prošenje, žive prošnje (= gr. ἱκεσία): Iust., Q. idr., prece et obsecratione humili ac supplici uti Ci., alicuius obsecrationem repudiare Ci.; kot ret. figura: Ci.

2. occ.
a) dan javne pokore ali molitve: Suet., obsecratio a populo est facta L., supplicatio … et obsecratio in unum diem indicta L., procurationes et o. Ci.
b) zagovarjanje s klicanjem na boga, svečano zagovarjanje: Ci., obsecrationibus se obligare Iust.

ob-secrō (opsecrō) -āre -āvī -ātum (ob in sacrāre) (za)rotiti, milo (za)prositi, živo prositi, (za)prositi, izprositi, priprositi: Suet. idr., pro di immortales, obsecro nostrum fidem Pl., eum orare et obsecrare N., pacem Amm., pro fratris salute Ci.; z dvojnim acc. (personae in rei): illud unum vos obsecro Ci. samo to vas prosim; pass.: homo obsecratus C., ei … (sc. legati) … simul ab Numidis obsecrati S., venia obsecranda Plin. iun.; z zahtevnim stavkom: S. fr., orat atque obsecrat, sit apud vos modestiae locus Ci., Bassus multis precibus … obsecrabat, implerem meum tempus Plin. iun., obsecrare ut vivere liceat Ci., obsecrabit patrem, ne id faciat Ci., nunc te per amicitiam et amorem obsecro, principio ut ne duceas Ter.; v velelnih stavkih je ta glag. večinoma vrinjen: noli, obsecro, dubitare Ci.

1. kot izraz začudenja dajte!, za božjo voljo!: Afr., obsecro, quem video? Ter.

2. kot izraz vljudnosti „prosim“ = čuj(te)!: Attica, obsecro te, quid agit? Ci., ubi est? obsecro vos L.

obséden (-a -o) adj. ossessionato, ossesso, preso (da); fissato, invasato, indemoniato:
obseden od jeze preso dalla rabbia
vpil je kot obseden gridava come un ossesso, un satanasso

obséden poseído (od de) ; fig obsesionado (con)

obsedeno stanje estado m de sitio
kričati kot obseden gritar como un poseído

obsequium -iī, n (obsequī)

1. ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: o. et comitas Ci. ep., obsequium amicos, veritas odium parit Ter., obsequio grassare H. postopaj (prav) hlapčevsko = kaži se (prav) vljudnega; metaf. (o stvareh): obsequio flectitur ramus O. se vdaja (popušča) in upogiba, obsequium aquarum O. ustrežljiv tok; s subjektnim gen.: o. amantis O., caelibis H., obsequia fortunae Cu. ker mu je bila sreča mila, ker mu je bila sreča naklonjena, indulgere obsequio plebis L.; z objektnim gen.: desiderii Cu. izpolnitev želje, ventris H. ustrežljivost (strežba) trebuhu = požrešnost, in obsequium regentis parati T., o. in regem L.

2. occ.
a) pokorščina, pokornost, poslušnost, voljnost (naspr. contumacia): H., Pers., Pr., N., Suet. idr., equi obsequium experiri Cu., o. erga imperatorem, in principem T., populum in obsequia principum formare Iust. priseči (prisegati) komu zvestobo.
b) kot voj. t.t. vojaška pokorščina, vojaška podreditev: Ci. ep. idr., contra morem obsequi T., amor obsequii T.; meton. (večinoma v pl.) vojaški sli, ordonančni oficirji (ordonančniki); varovanci, spremljevalci, spremstvo: Cass., marinum o. Ap., milites ad obsequia iudicum vel tribunorum deputare Veg., ratio obsequiorum Veg.
c) ustrežljivost s telesom = telesno predajanje, spolna ustrežljivost, telesna združitev, spolni odnos (o ljudeh in živalih): Cu., Col., Petr., flagitiosa obsequia T., obsequium amatori venditare O. prepuščati telo za denar.

observātiō -ōnis, f (observāre)

1. opazovanje, zaznava(nje), zapažanje: Pl., Val. Max. idr., siderum Ci., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione, quae res prosint aut obsint Ci.; kot lastnost = opazovalna zmožnost, dar opazovanja: Plin.

2. metaf.
a) upoštevanje dolžnosti = izpolnjevanje (izvrševanje) dolžnosti (pravil), dolžnosti (pravilom) primerno ravnanje: in bello monendo Ci.
b) pozornost do drugih, spoštovanje, spoštljivost, spoštljiv odnos, čislanje: divina, Christianitatis Cod. Th., religionibus observationem reddere Val. Max.
c) pozornost na kaj = nadzor nad čim, nadziranje, upoštevanje, izpolnjevanje: dierum Gell., in observatione est, ut … Plin. pazi (gleda) se na to, da … ; meton. upoštevanje, pravilo, vodilo: parva Q., sermonis antiqui Suet., observationem hanc M. Tullii aspernari Gell., dare observationes aliquas coquendi Plin.

obsess [əbsés] prehodni glagol
obsesti, obsedati, nadlegovati, mučiti, preganjati

obsessed by (ali with) obseden od česa
like an obsessed man kot obsedenec

obsidium² -iī, n (obses) talstvo: Meherdates obsidio nobis datus T. za talca, kot talec.

ob-sīdō -ere -sēdī -sessum (ob in sīdere)

1. sesti (sedati) kam, zasesti (zasedati), posesti (posedati), polastiti (polaščati) se, zavze(ma)ti, (po)lotiti se, vzeti: ne auriculum obsidat caries Luc. fr., aer obsidit vias oculorum Lucr.

2. occ. kot voj. t.t.: viam C., occulte pontem S., loca opportuna armatis hominibus S., milite campos V., moenia Troica bello Cat., portas Stat., Ciceronis ianuam S.; metaf.: dictatura vim regiae potestatis obsederat Ci. si je bila prilastila, praedator cupit immensos obsidere campos Tib. kupiti v last.

obsīgnātor -ōris, m (obsīgnāre) pečátar, (pod)pečátnikar, podpečátar (ki kot priča podpiše in podpečati kako listino, obtožnico, oporoko idr.): litterarum Ci., testamenti Ci., te obsignatorem (sc. testamenti) adhibuerunt Ci.

ob-sistō -ere -stitī (-stitum) (ob in sistere)

I. intr.

1. stopiti (stopati), postaviti (postavljati) se pred koga, kaj, stopiti komu na pot, zastopíti komu pot, zastaviti (zastavljati), zapreti (zapirati) komu pot: hic obsistam Pl. tukaj se hočem postaviti spredaj, alicui obviam o. Pl., o. abeunti L., cum ingredi vellet, armati obstiterunt L.

2. metaf. (poseb. kot voj. t.t.) sovražno se postaviti nasproti, upreti (upirati) se, nasprotovati, postaviti (postavljati) se po robu komu; abs.: Cu. idr., cum obsistere ac defendere conarentur Ci. ustopiti se, zavzeti položaj, nec obsistere nec insequi poterant L. Skladi z dat.: N., O., Iust., Lucan., Suet., dolori Ci., per me (sam) tibi obstiti Ci., quis umquam istius libidini obstitit? Ci., o. visis Ci. ne pritrjevati; s prohibitivnimi stavki: obstitit, ne perficeretur N., ceteris naturis multa externa quominus perficiantur possunt obsistere Ci., quae (sc. fortuna) si cui obstitit, quominus referret gratiam Sen. ph.; tako tudi brezos.: Q. Ciceroni obsisti non potuit, quominus Thyamim videret Ci.; z inf.: obstitit Oceanus in se inquiri T. —

II. trans.

1. postaviti kaj ob kaj ali proti čemu: sol obstitus Ap. na strani se nahajajoče sonce (naspr. sol adversus); od tod subst. obstitum -ī, n poševno stanje: pro obstito circulorum Ap. (?).

2. kot avgurski t.t. nasproti stoječ = od strele zadet: fulgura atque obstita pianto Ci.

obstáti² (obstanem) (ustaviti se) to stop; to halt, to make a halt; to be brought to a standstill

nenadoma obstáti, obstáti kot ukopan to stop dead, to stop short

obstránski lateral

obstránski kot geometrija lateral angle

obticentia -ae, f (obticēre) umolknitev, molk; kot retor. figura kratko pretrganje stavka, kratek zamolk (gr. ἀποσιώπησις): ἀποσιώπησις, quam idem Cicero reticentiam, Celsus obticentiam, nonnulli interruptionem appellant, et ipsa ostendit aliquid adfectus vel irae, ut quos ego — sed motos praestat componere fluctus, vel sollicitudinis et quasi religionis Cels. ap. Q.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

obtus, e [ɔptü, z] adjectif top; topoglav, butast

angle masculin obtus topi kot

obvez|a² [é] ženski spol (-e …) die Verpflichtung (druge strani Gegenverpflichtung)
finančna obveza die Verbindlichkeit
naložiti kot obvezo komu kaj (jemandem etwas) zur Pflicht machen