Franja

tuberculize [tju:bə́:kjulaiz] prehodni glagol
medicina cepiti s tuberkulinskim preparatom

tuberous [tjú:bərəs] pridevnik
grčav, grčast
anatomija posut s tuberkli

tubulate [tjú:bjuleit]

1. prehodni glagol
opremiti s cevmi

2. [tjú:bjulit, -leit]
a cevast, cevi podoben; opremljen s cevjo (cevmi)

tubulation [tju:bjuléišən] pridevnik
opremljanje s cevmi; ureditev cevi

tuck up prehodni glagol
zamotati, zaviti; spodrecati, zavihati (rokave, obleko); skrčiti, skrajšati s pomočjo gub
sleng obesiti

to tuck s.o. up in bed zamotati, zaviti koga v postelji

tȕčkast -a -o pestični, s pestičem: tučkast cvijet

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

tuft [təft]

1. samostalnik
čop; šop; kosem; kita, resa (okras); kitica (cvetja); kopasta, francoska brada; gozdieek, gaj, grmičevje
univerza, sleng plemiški študent

tuft of feathers čop peres, perjanica
tuft of grass šop trave
tuft of hair šop las

2. prehodni glagol
okrasiti s čopkom; vezati v snopce; garnirati, prešiti (blazino, žimnico)
neprehodni glagol
rasti v šopih

tùglija m (t. tuglu, perz.) paša s tugom, gl. tug

tújati tûjām klicati, vabiti pure s "tuj, tuj"

tùlija ž (t. tuli) žleb, po katerem odteka voda s strehe

tȕmbās m (t. tombaz, perz.)
1. čoln s plitvim dnom
2. več takih čolnov, ki nosijo pontonski most
3. kamniti steber, ki nosi kakšno zgradbo, skedenj, mlin, most: pobaučke se zavlačio pod -e ambara da nade grabulje
4. kar je podobno stebru: tumbas dima

tunda ženski spol rezanje (sukna) s škarjami

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

tüpfeln posuti s pikami

tūrārius (thūrārius) 3 (tūs, thūs) kadilen, kadilarski: vicus (ulica v Rimu) Acr.; subst. tūrārius (thūrārius) -iī, m trgovec s kadili: Tert.

turf [tə:f]

1. samostalnik (množina turfs, turves)
ruša, trata
irsko šota

the turf dirkališče za konjske dirke; figurativno konjski dirkalni šport
gentlemen of the turf ljubitelji (prijatelji) konjskega športa
to be on the turf imeti, vzdrževati konje za dirke; zanimati se za konjski dirkalni šport; obiskovati konjske dirke; staviti na konjskih dirkah

2. prehodni glagol
pokriti, obložiti s travnatimi rušami

to turf out sleng ven vreči (koga, kaj)

turfy [tə́:fi] pridevnik
rušnat, pokrit ali porascl s travo; bogat s šoto; šotast
figurativno ki se tiče konjskega športa

-türig -vraten, s ... vrati (viertürig štirivraten, s štirimi vrati)

turisticizzare v. tr. (pres. turisticizzo) opremiti, oskrbeti s turističnimi objetki