Franja

vzdolž|en (-na, -no) longitudinal, Längs-, Lang- (prerez der Längsschnitt, profil das Längsprofil, rezalnik der Längsschneider, suport tehnika der Längsschlitten, vzvod der Längslenker, dolina das Längstal, flavta die Langflöte, guba die Längsfalte, ladja das Langhaus, napetost die Längsspannung, os die Längsachse, razpoka der [Längsriß] Längsriss, die Längsspalte, smer die Längsrichtung, stavba der Longitudinalbau, stena die Längswand, stran die Längsseite, vez der Längsverband, zgradba/gradnja der Längsbau, rezanje das Längsschneiden, cepljenje die Längsspaltung, struženje das Langdrehen, zgibanje die Längsfalzung)

waggon ameriško wagon [wǽgən]

1. samostalnik
(tovorni) vagon; tovorni voz; furgon, kamion
ameriško, pogovorno otroški voziček
ameriško, sleng vojna ladja; avto

by waggon ekonomija na os
to be on the (water) waggon sleng biti abstinent, odpovedati se alkoholu
to hitch one's waggon to a star vzeti si za svetal zgled, zastaviti si visok cilj

2. prehodni glagol
prevažati v vagonu
neprehodni glagol
peljati se, potovati v vagonu

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel

x [iks] moški spol črka: das X
os x matematika die x-Achse

x | X m
črka x lettera x
imeti noge na x avere le gambe a x
fiz. x žarki raggi x
mat. os x asse x
mat. (neznanka) x (incognita) x
metal. profil X profilo a X
(za označevanje neznane osebe) XY NN

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

y [ipsilon] moški spol črka: das Y, das Ypsilon
os y matematika die y-Achse

y | Y m
črka y lettera y
mat. os y asse y
metal. profil Y profilo a Y

zémeljski earthly; terrestrial; of the earth, earth(-); territorial; (tega sveta) of this world, temporal

zémeljska dela excavations pl, diggings pl
zémeljski ekvator earth's equator
zémeljska antena earth (aerial), ZDA ground (antenna)
zémeljska obla (terrestrial) globe
zémeljska os axis of the earth
zémeljska ožina isthmus
zémeljski nasip embankment
zémeljski plaz, udor landslide, landslip
zémeljski plin natural gas, earth gas
zémeljska površina the surface (ali the face) of the earth
zémeljska privlačnost gravity pull, gravitational attraction (of the planet)
zémeljska smola asphalt, bitumen
zémeljska sreča earthly happiness
zémeljski tečaj pole

zêmeljski (-a -o) adj. terrestre, della terra (Terra); bot., zool. terragnolo, terricolo; geol. terrigeno; pren. terreno, mondano; knjiž. tellurico:
geogr. zemeljski polmer, zemeljska površina raggio, superficie terrestre
zemeljska obla globo terrestre
zemeljski plin gas naturale
geogr. zemeljska os asse terrestre
geogr. zemeljska ožina braccio di terra, istmo
hidr. zemeljska pregrada tura in terra
zemeljski plaz frana, smottamento
rel. zemeljske dobrine beni terreni
nebeško in zemeljsko življenje vita celeste, terrena
zemeljski ostanki salma, resti mortali
pren. dokončati zemeljsko pot chiudere i propri giorni
pren. rešiti se zemeljske teže andare al Creatore
grad. zemeljska dela lavori di sterro, movimenti di terra
geol. zemeljska skorja crosta terrestre
fiz. zemeljska težnost gravità terrestre
um. zemeljske barve terre coloranti
zool. zemeljski čmrlj bombo (Bombus terrestris)
fiz. zemeljski daljnogled telescopio terrestre
geogr. zemeljski jezik punta
fiz. zemeljski magnetizem magnetismo terrestre
bot. zemeljski orešek arachide (Arachis hypogaea)
bibl. zemeljski raj paradiso terrestre
min. zemeljsko železo ferro nativo, tellurico

Zemljin, zemljin [ê] (-a, -o) Erd- (magnetizem der Erdmagnetismus, soj das Erdlicht, tok der Erdstrom, atmosfera die Erdatmosphäre, privlačnost die Erdanziehung, jedro der Erdkern, os die Erdachse, senca der Erdschatten)
Zemljin, zemljino magnetno polje erdmagnetisches Feld

zmehčánje (r)amollissement moški spol

zmehčanje kosti (možganov) medicina ramollissement des os (du cerveau ali cérébral)

zmočíti humecter, mouiller, tremper

zmočiti se se mouiller
zmočiti se do kože être trempé (ali mouillé) jusqu'aux os, familiarno être trempé comme une soupe

zmȳrus (smȳrus) -ī, m (tuj. σμῦρος; od tod μύραινα) riba smír (zmír) = samec murene ali gruja (ogórja, ógorja): Aristoteles zmyrum vocat marem qui generet; discrimen esse quod murena varia et infirma sit, zmyrus unicolor et robustus dentesque et extra os habeat Plin., scorpio, salax, sciaena, sciadeus, scolopendra, smyrus, sepia, strombus, solen Plin.

zrcaln|i (-a, -o) spiegelbildlich; (opremljen z zrcali) verspiegelt; Spiegel- (objektiv das Spiegelobjektiv, obok gradbeništvo, arhitektura das Spiegelgewölbe, odsev, odboj die Spiegelreflexion, teleskop/ daljnogled astronomija das Spiegelteleskop, das Spiegelfernrohr, ravnina matematika die Spiegelebene, dvorana gradbeništvo, arhitektura der Spiegelsaal, leča die Spiegellinse, slika das Spiegelbild, ravnilo matematika das Spiegellineal, steklo das Spiegelglas)
zrcalno obrnjen seitenverkehrt
zrcalno sučna os die Drehspiegelachse

αἰσχρο-κερδής 2 (κέρδος) pohlepen po dobičku, grdo lakomen. – adv. -ῶς umazano.

αἰσχρός 3 (αἶσχος) [comp. αἰσχίων, αἴσχιον, sup. αἴσχιστος] 1. (telesno) grd, nespreten, nesposoben (πρός τι), nedostojen. 2. (moralno) grd, sramoten, nespodoben; τὸ αἰσχρόν sramota, greh. 3. ἔπεα sramotilne besede. – adv. -ῶς sramotno.

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἀν-αιδής 2 (αἰδώς) nesramen, (pre)drzen, brezobziren; κυδοιμός neusmiljen; λᾶας lokav, zvit; subst. τὸ ἀναιδές nesramnost; εἰς ἀναιδὲς δός μοι σεαυτόν podaj (izroči) mi sebe za drzno laž. – adv. -ῶς nesramno, brez strahu.

ἀνδρώδης 2 (ἀνήρ, εἶδος) [adv. -ῶς, sup. ἀνδρωδέστατα] možat, pogumen.