-
ἔγκαυμα, ατος, τό (ἐγκαίω) vžig, vžgano znamenje.
-
ἔνδειγμα, ατος, τό dokaz, znamenje ὅτι NT.
-
ἔνδειξις, εως, ἡ 1. dokaz, znamenje NT. 2. ovadba, obtožba.
-
ἐπι-θειάζω kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.
-
ἐπι-σημαίνω 1. act. a) trans. označujem, dajem znamenje, naznanjam, javljam, kažem na, ὀφθαλμοῖν namignem; b) intr. (po)kažem se, javljam se kot znamenje. 2. med. označujem si kaj, zaznamujem si, sklepam, pritisnem svoj pečat in se podpišem εὐθύνας.
-
ἐπίσημον, τό znamenje, znak, grb (na ladji), podoba τῆς νεῶς.
-
ἐπ-οτρῡ́νω 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodbadam, pozivam, velevam; abs. τινά, ἐς τὸ πρόσω gonim, podim naprej; ἐπὶ τὰ δεινά izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim ἐπώτρυνας δέ μ' εἰπών; b) o stvareh: vnemam, začenjam πόλεμον; dajem znamenje za napad ξύνοδον, razpošiljam poslanstva v mesta ἀγγελίας. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam πομπήν.
-
εὔσημος 2 (σῆμα) 1. z dobrim znamenjem, ugoden, τὸ εὔσημον ugodno znamenje. 2. jasen, razločen, razumljiv βοή NT.
-
θύρσος, ὁ Bakhova palica, trs, tirz (lahka, na gornjem koncu z bršljanom ali s trtnim listjem ovita palica; znamenje bakhovske službe).
-
ἴχνος, ους, τό ἴχνιον, τό [Et. iz iksmno-, kor. aig', skočiti, gl. ἴξαλος] 1. stopinja, sled, μετ' ἴχνια βαίνω τινός grem tik za kom, sem komu za petami, στοιχέω τοῖς ἴχνεσι hodim po stopinjah NT, ἴχνεσι γὰρ περιῄδη znal je (dobro) zasledovati, ἴχνος ποδὸς τίθημι hodim; poet. tudi noga ἴχνος αὐταῖς ἀρβύλαις; pren. sled = znak, znamenje αἰτίας. 2. premikanje, hoja, hod ποδῶν.
-
κάνθαρος, ὁ hrošč, hrošču podobno znamenje, katero je imel Apis pod jezikom.
-
κατα-σείω [pf. pass. κατασέσεισμαι, aor. κατεσείσθην] 1. (doli) stresem, pretresem οἰκοδόμημα. 2. migam, maham τινί, χεῖρα, τῇ χειρὶ (σιγᾶν) dajem z roko znamenje NT.
-
καυτηριάζω vžigam znamenje, zaznamenujem NT.
-
κέλευ(σ)μα, ατος, τό, κελευσμός, ὁ κελευσμοσύνη, ἡ (κελεύω) poziv, ukaz, povelje, zapoved, nalog; ἀπὸ ἑνὸς κελεύσματος na eno samo znamenje, na eno povelje.
-
κλεηδών, όνος, ἡ, κληηδών ep. κληδών, όνος, ἡ (κλέω) 1. nagovor, klic, glas, govorica, vest, πατρός o očetu. 2. (ugodno) znamenje, dober glas, slava.
-
κρᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. κρητήρ (κεράννυμι) 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; κρητῆρα κεράννυμι ali κεράννυμαι mešam v vrču vino, ἵσταμαι postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), θεοῖς bogovom na čast, ἐλεύθερον v proslavo svobode. 2. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).
-
οἰωνίζομαι d. m. (brez augm.; οἰωνός) 1. opazujem ptičji let ali glas. 2. prorokujem iz ptičjega letanja, slutim, smatram kaj za (usodno) znamenje.
-
οἰωνός, ὁ [Et. iz ὀϝj-ων-ός, lat. avis] 1. velik ptič, ptica roparica (orel, jastreb). 2. ptica, po katere letu in glasu so stari tolmačili voljo bogov. 3. (pomembno) znamenje, dobro ali slabo znamenje, ἐν οἰωνῷ τοῦ μέλλοντος τίθεμαί τι vzamem (smatram) kaj za znamenje bodočnosti, εἷς οἰωνὸς ἄριστος, ἀμύνεσθαι περὶ πάτρης eno znamenje je najboljše: boriti se za domovino.
-
ὀπίσω adv., ep. ὀπίσσω [Et. iz ὀπιτjω, gl. ὄπιθεν] 1. kraj.: nazaj, zadaj, odzadaj, οἱ ὀπίσω λόγοι sledeče (naslednje) knjige, τὸ ὀπίσω, εἰς τοὐπίσω nazaj; kot praep. z gen.: za NT. 2. čas.: pozneje, vbodoče, πρόσσω καὶ ὀπίσω λεύσσω, ὁράω gledam naprej in nazaj (kot znamenje preudarjanja). 3. ion. poet. iznova, zopet λύω.
-
ὄρνις, ιθος, ὁ, ἡ [Et. slov. or-el, orla, nem. Aar (stvn. aro), Adler (iz edler Aar). – Obl. acc. sg. ion. ὄρνιθα, at. ὄρνιν, ep. dat. pl. ὀρνίθεσσι, acc. pl. ὄρνις, ὄρνεις]. 1. ptica. 2. petelin, kokoš (κερσαῖος), pišče; pl. ptice, perutnina. 3. ki pomeni usodo, usodna ptica, znamenje. 4. ptičji semenj.