Franja

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

o tej zadévi on this subject
v zadévi with reference to, on the subject of
državna zadéva affair of state
družbena zadéva social matter (ali problem)
notranje zadéve internal affairs pl
zadéva javnega pomena matters pl of public concern
zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
tekoče zadéve current affairs pl
zunanje zadéve foreign affairs pl
dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
to ni moja zadéva that's no business of mine
to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
kot je zadéva sedaj... as matters now stand
zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
zadéva se vleče the affair is dragging on
vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business

zapísnik minutes pl; protocol; record

zapísnik o 1. seji skupščine minutes of the 1st session of the assembly
sejni zapísnik minutes of a meeting
iz zapísnika 10. seje izvršilnega odbora RSS from the minutes of the 10th session of the executive committee of the RSS
pisati, voditi zapísnik to take (ali to keep) the minutes
dati na zapísnik to make a deposition (ali a statement)
napisati zapísnik to draw up the minutes
smem smatrati, da je zapísnik odobren? may I take the minutes as read?
ne določen za zapísnik not minuted, off the record

zapísnik procès-verbal moški spol , protocole moški spol

sejni zapisnik procès-verbal de la séance
redakcija zapisnika rédaction ženski spol (ali établissement moški spol) du procès-verbal, enregistrement moški spol au procès-verbal
pisati, voditi, redigirati zapisnik rédiger le procès-verbal
napraviti, sestaviti zapisnik dresser (ali établir) un procès-verbal
dati, zabeležiti v zapisnik faire inscrire (ali faire figurer) au procès-verbal
podpisati (odobriti) zapisnik signer (approuver) le procès-verbal.

zapísnik acta f ; expediente m

sejni zapisnik acta f de la sesión
redakcija (popravek) zapisnika redacción f (rectificación f) del acta
redigirati, voditi zapisnik redactar el acta
dati na zapisnik, zabeležiti v zapisnik hacer constar en acta
podpisati (odobriti) zapisnik firmar (aprobar) el acta
vzeti kaj v (na) zapisnik levantar acta de a/c, hacer constar en acta a/c

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zmága victory (nad over), conquest; triumph

zmága na morju, pomorska zmág naval victory
moralna zmága moral victory
Pirova zmága Pyrrhic victory
sijajna zmága swingeing victory
lahka zmága (pogovorno) walkover, walkaway
odločilna zmága šport clean sweep, whitewash
boginja Zmage Victory
nagrada za zmágo reward for victory
dan zmáge victory day; (8. V. 1945) VE Day
zaupajoč v zmágo, prepričan o zmági confident of victory
pijan zmáge intoxicated (ali elated, flushed) with victory
znak zmáge trophy, (v 2. svetovni vojni) V-sign
doseči zmágo to gain (ali to win) a victory (nad over), to win (ali to carry) the day, (pogovorno) to bring home the bacon
doseči odločilno zmágo to win a decisive victory
voditi čete k zmági to lead one's troops to victory
zmága nad samim seboj to win a victory over oneself
Dan Zmage zaveznikov nad Japonsko v 2. svetovni vojni VJ-day

žóga (-e) f palla; ekst. (zlasti nogometna) pallone:
brcniti, ujeti, vreči žogo calciare, afferrare, lanciare la palla
poditi se, teči za žogo correre dietro alla palla; rincorrere la palla, il pallone
hokejska, košarkaška, nogometna, rokometna, teniška žoga disco, paleo (da hockey); pallone da basket; pallone, palla da pallamano; palla da tennis
žoga za rugby palla ovale
žarg. šport. žoga je okrogla il pallone è rotondo
brcati, nabijati žogo giocare al pallone
poriniti, poslati žogo v mrežo segnare, andare a rete
pren. vrniti žogo fare a scaricabarili
šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, voditi žogo centrare, perdere, passare, intercettare, controllare la palla
servirati žogo (v tenisu, pingpongu, odbojki itd.) fare il servizio
metati žogo iz avta rimettere (in gioco la palla), fare la rimessa
ubraniti žogo parare
zgrešiti stoodstotno žogo sbagliare una palla-gol
zadrževati žogo fare melina
rezana žoga palla tagliata
sodniška žoga palla arbitrale, palla all'arbitro

εἴκω¹ [Et. kor. weiq, nem. weichen (iz stvn. wīhhan), sor. οἴγνυμι = odmaknem, odprem; = prv. pom. umakniti se; fut. εἴξω, εἴξομαι, aor. εἶξα, ep. iter. 3 sg. εἴξασκε, poet. aor. inf. εἰκαθεῖν] 1. a) umikam se, odjenjujem, odhajam, odstopam, stopim nazaj, προθύρου od vrat, τινὶ τῆς ὁδοῦ grem komu s pota, χάρμης odhajam iz boja, μῆνίν τινι opuščam jezo, neham se srditi; b) sem slabejši, zaostajam, τινί πόδεσσι v brzem teku; udajam se ὄκνῳ, popuščam, sem pokoren; podlegam κακοῖς, ἀνάγκῃ; ugajam, ustrezam θυμῷ; ἡλικίῃ dam se voditi mladostnemu ognju. 2. popuščam, ἡνία ἵππῳ konju brzde; prepuščam, dovoljujem τινὶ πλοῦν; z inf. Ζεφύρῳ εἴξασκε διώκειν.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

ἱππάσιμος 3 in 2 (ἱππάζομαι) 1. za konjico pripraven, pripraven za ježo χωρία, τὸ ἱππάσιμον za ježo ugodna tla. 2. dostopen, vodljiv, ἱππάσιμον ἀνίημι ἐμαυτὸν τοῖς κόλαξιν dam se voditi od prilizovalcev.

κυβερνάω [Et. odtod lat. izpos. gubernare] 1. act. sem krmar, krmim νῆα, vodim; pren. vladam, upravljam. 2. pass. dam se voditi σῇ χερί, upravljam se, pokorim se.

ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.

ὀχέω ep. [impf. iter. ὀχέεσκον, fut. ὀχήσω, med. ὀχήσομαι, aor. ὠχήσατο, ep. ὀχήσατο] 1. act. nosim, prenašam ἄτην, ὀιζύν, vodim, νηπιάας uganjam otročarije (norčije). 2. med. in pass. dam se nositi, nosijo me, vozim se, jašem τινί, ἐπί τινος, ἵπποι ἀλεγεινοὶ ὀχέεσθαι ki se dajo težko voditi.

πρυτανεύω (πρύτανις) sem pritan, predsedujem v zboru, stojim na čelu česa, vodim, vladam, upravljam; pass. dam se voditi od koga παρά τινος.

χειραγωγέω NT vodim, peljem za roko; pass. dam se voditi.

χειρο-ήθης 2 (ἦθος) na roko navajen, domač, krotek; ubogljiv, poslušen, vodljiv, miren, θεός bog, ki se da z rokami prijemati in voditi.

ведать (zast.) vedeti;
бог весть bog ve; (zast.) čutiti; upravljati, voditi;

вершить urejati, upravljati; opravljati, odločati;
в. судьбами народными odločevati o usodi narodov, voditi usodo narodov;
в. всеми делами voditi vse zadeve

руль m krmilo, volan;
привить рулём, сидеть за рулём, стоять у руля krmariti, voditi;
без руля и без ветрил brez smeri in cilja