Franja

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)

vieux, vieil, vieille [vjö, vjɛj] adjectif star; zastarel; dolgoleten; betežen od starosti; obrabljen, ponošen; masculin, féminin starec, starka

le bon vieux temps dobri stari časi
un vieil ami star prijatelj
les vieux pluriel, (populaire) starši
les vieilles gens stari ljudje
mon vieux moj dragi
il a l'air vieux videti je star
se faire vieux (po)starati se; delati se starega
ne pas faire de vieux os (familier) ne doživeti (visoke) starosti, ne živeti dolgo
les vieux jours starost
vieille fille stara devica

vīsitātiō -ōnis, f (vīsitāre)

1. videnje, gledanje, pogled: (sc. luna) visitationem facit tenuem extremae rotunditatis Vitr. da videti razsvetljeni rob, omogoči pogled na razsvetljeni rob.

2. ogled, ogledovanje: virginis inspectio et visitatio Ambr., visitationes suae Aug.

3. occ. obisk, obiskovanje: Tert., languentium Hier.; pren. preizkušnja, nesreča, gorje, nezgoda, ki koga doleti, kazen: Vulg.

viso moški spol razgledna točka; zunanja stran; lesk; videz; pretveza; vidik, stališče

de viso pozornost zbujajoč
persona de viso ugledna osebnost
a dos visos dvojezičen, lažniv
tener visos videti se, zdeti se komu
no tener visos de acabar nobenega konca ne vzeti

vīsō -ere, vīsī, vīsūrus (intens. glag. vidēre)

1. natanko gledati, ogledati (ogledovati) si (se), razgledati (razgledovati) se, (u)zreti, ozreti (ozirati) se, opazovati, razisk(ov)ati, (pre)motriti: ludos Pl., haec signa visere solebat Ci., cupiditas visendi deos hominesque, quorum … Ci., expectatio visendi Alcibiadis N., ex muris visite agros vestros L., praeda, ut viseretur, exposita L. na ogled, missi ad id visendum prodigium L. da preiščejo, visitur imago Sen. ph., visere insomnia (sanje) Plin., ubi audiret potius contumelias imperatoris quam viseret T.; abs.: visendi causā venire Ci., qui e castris visundi aut spoliandi gratiā processerant S., visendi gratiā N., visendi studio V. Od tod gerundiv vīsendus 3 (p)ogleda vreden, znamenit: non modo vidit, sed etiam visendum putavit Ci., ornatus visendus Ci., arbores visendae magnitudinis Plin.; subst. vīsenda -ōrum, n znamenitosti: Athenae multa visenda habentes L.

2. iti (priti) kam ali kaj gledat: aedem Minervae, filios Pl., vise, redieritne Ter., visam, si domi est Ter., id viso, tune an illi insaniant Ter. hočem vsaj videti; z ad: vise ad portum Pl. pojdi pogledat v pristanišče, visite huc ad iudices Varr.

3. occ. kaj ali koga (poseb. bolnika) obisk(ov)ati, pogledati, iti h komu: reliquam Aegyptum Ci. ep., alios montes H., propter Cupidinis statuam visuntur Thespiae Ci., Diana (= Dianae templum) ab omnibus advenis visebatur Ci., domus cum vulgo viseretur Ci., visere uxorem Ter., ut et viderem te et viserem Ci. ep., missus est ad aegrotum, ut viseret T.; z ad: et visere ad eam Ter., ibit ad amicam visere O., visere ad aegros Lucr.

Opomba: Pri Pl. najdemo v nekaterih izdajah soobl. vissō -ere.

vista f

1. vid; pogled:
organi della vista vidni organi
a prima vista na prvi pogled; pren. površno
a vista ekon. na vpogled
a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
di vista površno
in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
punto di vista pren. mnenje, gledišče
avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
guardare a vista stalno nadzorovati
mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila

2. pogled, razgled:
dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled

3. videz, izgled:
far bella vista biti lep, prijeten za pogled
far vista di delati se, pretvarjati se

visto pretekli deležnik od ver; viden

digno de ser visto vreden ugleda
juego a cartas vistas (fig) odkrita (odprta) igra
está visto que vidi se, da; očitno je, da
visto que glede na to, da; ker
bien (mal) visto (ne)priljubljen
¡cosa nunca vista! nezaslišano!
por lo visto kot je videti, očitno, po vsem videzu, verjetno
visto bueno (V./B./) odobreno

vīsus -ūs, m (vidēre)

I. act.

1. videnje, vid, gledanje, pogled: Lucr., Sil., Stat., Cael., Lact., Amm. idr., feminas omnes visu nocere Ci. ap. Plin., patriae visu privare aliquem Ci., visus oculorum Q., tanta celeritate, ut visum fallunt Plin., ut, quod visum arceret, auditum non adimeret T., visum perflere Ap. izjokati si oči, quod natura visibus nostris denegavit Ap.; pesn.: obire omnia visu V. vse pogledati, vse si ogledati, mergetur visūs effugietque tuos O. očem; pri adj. v sup. (na -u): orem, non modo visu foedam, sed etiam auditu Ci., cetera visu quam dictu foediora L., terribiles visu V. na pogled, videti.

2. vidna moč = vid: Ambr., Lact., caput, in quo visus et odoratus, auditus et gustus est Hier.

3. meton. vid = oči: visus inoccidui Stat. —

II. pass. kar se vidi, prikazen, privid, pojav: inopino teritta visu O., hoc visu laetus L., nocturni visus L., T., rite secundarent visus omenque levarent V.; occ. videz, podoba, postava: Plin. idr., aliquanto augustior humano visu L. nekoliko vzvišenejše postave, kot je človeška, portentum horribili visu V., immundo somnia visu nocturnam vestem maculant H.; o abstr.: multa esse probabilia, quae … quia visum quemdam haberent insignem et illustrem, … Ci.

vivēnte

A) agg. živeč, živ:
anima vivente živa duša
essere vivente živo bitje:
non incontrare, non vedere essere vivente ne srečati, ne videti žive duše, nikogar

B) m živo bitje

vnaprej im Vorhinein, im Voraus; vorweg, vorher, vorab; im/in/unter Vorgriff auf; voraus-, vorher, vor- (določiti vorausbestimmen, vorherbestimmen, vorbestimmen, vorgeben, izračunati vorherberechnen, vorausberechnen, narediti vorarbeiten, prijaviti voranmelden, programiran vorprogrammiert, vedeti vorauswissen, videti voraussehen, vorausblicken, začrtati/narisati vorzeichnen); povedati, plačati, predvideti ipd.: vorwegnehmen
plačati vnaprej pred pričakovanim plačilom: bevorschussen, vorschießen, vsoto računa: vorausbezahlen, avancieren, vorauszahlen
vnaprej izdelan del das Fertigteil
vnaprej dogovorjena zadeva eine abgekartete Sache

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

voleur, euse [vɔlœr, öz] adjectif tatinski; masculin, féminin tat, tatica; lopov

voleur à la tire žepar
il est fait comme un voleur (familier) videti je kot pravi ropar (zanikrn, neurejen)
prendre une voleurse la main dans le sac ujeti tatico pri dejanju (tatvini)
il est voleur comme une pie on krade kot sraka

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)

1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.

2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n

1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.

2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.

3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.

4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …

vue [vü] féminin vid; pogled, razgled; slika, fotografija; mnenje, nazor, mišljenje; pluriel namere, načrti; commerce pokaz

à vue na pokaz
dessin masculin à vue na oko narejena risba (brez merjenja)
l'avion est hors de vue letalo se ne vidi več
à larges vues velikopotezen
à longue vue daljnoviden
à première vue na prvi pogled
à vue de nez (figuré) približno, površno
à vue d'œil na oko; vidno, očitno
en vue viden, na vidiku
personne féminin en vue imenitna oseba
personne féminin très en vue važna, zelo ugledna oseba
en vue de vpričo; z namenom; glede na
à la vue de tout le monde pred očmi vseh
avoir bonne vue dobro videti
avoir la vue basse biti kratkoviden
avoir la vue courte (figuré) biti kratkoviden
avoir des vues sur quelqu'un, quelque chose imeti načrte, namene s kom, s čim
avoir quelqu'un en vue pour un emploi misliti na koga za službeno mesto
connaître quelqu'un de vue poznati koga po obrazu
donner dans la vue de quelqu'un (familier, figuré) komu v oči pasti
le soleil me donne dans la vue sonce mi blešči v oči
don masculin de seconde vue sposobnost videti ali čutiti, kaj se godi v daljavi
être en vue zavzemati odlično mesto
garder quelqu'un à vue imeti koga pred očmi, skrbno ga nadzirati
mettre en vue javno pokazati, postaviti v pravo luč
en mettre plein la vue à quelqu'un (familier) napraviti velik vtis na koga
perdre la vue oslepeti
prendre les vues vrteti, snemati (film)
argent masculin à vue vsakodnevni denar
échange de vues izmenjava mišljenj
payable à vue plačljiv na pokaz
point masculin de vue stališče, vidik, gledišče
du point de vue s stališča
prise féminin de vue filmsko snemanje
vue aérienne pogled z višine
vue basse, courte kratkovidnost
vue en coupe poprečni prerez
vue de face, latérale pogled od spredaj, od strani
vue d'ensemble celoten pogled
vue prise de près posnetek od blizu

way¹ [wéi] samostalnik
pot, cesta, steza; proga; prehod; stran, smer
navtika kurz

way in vhod
way out izhod; prehojena pot; pot ali oddaljenost, ki jo je treba prehoditi; dalja, del poti ali potovanja; prosta pot, prostor; figurativno priložnost, prilika, možnost, izhod; napredovanje, napredek, razvoj; pogovorno okolica, stran; figurativno pot, način, sredstvo, postopek, metoda; navada, lastnost, običaj; poklic, stroka, področje dejavnosti; (zdravstveno) stanje, položaj; ozir, pogled, zveza, razmerje, stopnja; navtika, množina grede za spuščanje ladje v vodo, sanke
a long (ali a great) way off (ali from here) daleč stran od tu
any way vsekakor, v vsakem primeru
by way of na poti čez; z namenom, da; zato, da; s pomočjo; zaradi
by the way mimogrede, spotoma, na poti; sicer; slučajno
by way of compliment kot kompliment
in a way nekako, na neki način, ne popolnoma
in every way v vsakem pogledu (oziru)
in many ways v mnogih ozirih (pogledih)
in more ways than one v več kot enem oziru (pogledu)
in a polite (friendly) way vljudno (prijazno)
in a small way skromno, brez pretenzij, ponižno
not by a long way še dolgo ne
in some (ali several) ways v marsikakem pogledu (oziru)
one way or another tako ali tako, kakorkoli, nekako
over the way na drugi strani (poti), čez cesto
on one's way to na poti k
no way nikakor ne
some way or other na ta ali na oni način
the other way round v obratni smeri, narobe, (ravno) obratno
under way navtika na poti, na vožnji
well on one's way v polnem teku
ways and means pot in način (zlasti kako priti do denarja)
Ways and Means parlamentarna budžetna komisija
the way of the world tok, način življenja, ukoreninjen običaj
the way of the cross religija križev pot
no way inferior nikakor ne slabši, neznatnejši
the good old ways dobri, stari običaji
high way glavna cesta, državna cesta; figurativno običajni način delovanja
Milky Way rimska cesta (na nebu)
lion in the way zapreka, motnja (zlasti namišljena, fiktivna)
permanent way železnica tir, tračnice
permanent-way man železnica progovni delavec
nothing out of the way nič posebnega (nenavadnega, izrednega)
somewhere London way nekje v okolici Londona
right of way pravica prehoda (čez tuje zemljišče)
this way please! semkaj, za menoj, prosim!
this is not in my way to ni moja stroka, s tem se ne bavim
to ask the (ali one's) way vprašati za pot
to be in a bad way biti v slabem položaju
to be in the family way biti noseča, pričakovati otroka
to be by way of being angry skoraj pobesneti
to be in s.o.'s way biti komu napoti, motiti koga
to be under way biti na poti
the conference was already under way konferenca je bila že v teku
to be on the way biti na poti, približevati se
to be in a way pogovorno biti vznemirjen, razburjen
it is not his way to ni njegova navada
the furthest way about is the nearest way home najkrajša pot ni vedno najhitrejša
to clear the way umakniti se s poti, dati prost prehod
to come by way of Paris priti prek Pariza
to come (ali to fall) in s.o.'s way srečati koga, naleteti na koga
to gather way povečati hitrost
to find one's way znajti se
to get in the way biti napoti, zapreti pot, ovirati
to get in the way of s.th. razumeti kaj
to get out of the way iti s poti, umakniti se (s poti)
to give way umakniti se, odmakniti se, izogniti se; popuščati, popustiti
to force one's way izsiliti, utreti si pot
to go a long way iti daleč
to go one's way oditi, iti po svoji poti
to go (ali to take) one's own way iti svojo pot; ravnati, narediti neodvisno od nasvetov drugih
to go the way of all the earth (of all flesh, of nature) figurativno umreti
to have it both ways po potrebi si izbrati
you can't have it both ways ne moreš imeti obojega; figurativno ne more biti volk sit in koza cela
to have one's own way delati po svoji glavi; doseči to, kar želimo
if I had my (own) way če bi šlo po mojem
to live in a great (small) way razkošno (skromno) živeti
to look the other way stran gledati
to look s.o.'s way gledati proti komu
to lose way izgubiti, zmanjšati hitrost
to lose one's way zaiti, izgubiti se
to make way napredovati; figurativno prodreti, uspeti
to make one's own way iti po svoji poti, oditi
to make the best of one's way iti čim hitreje, pohiteti
to pave the way for utreti pot za
to put o.s. out of the way truditi se, da(ja)ti si truda
to put s.o. out of the way spraviti koga s poti, tajno ubiti koga
to see a way out videti pot (izhod, neko možnost)
to stand in the way of s.o. ovirati koga, zastaviti komu pot
to twist one's way through zvijati se (kot kača) skozi
to work one's way študirati, preživljati se z delom
where there's a will there's a way hoteti je moči

wear^*2 [wɛ́ə]

1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati

2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati

worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce

weather¹ [wéðə]

1. samostalnik
vreme; vremenske, atmosferske razmere
navtika vetrovna stran; stran ladje, ki je obrnjena proti vetru
(često množina) menjave (v življenju, sreči itd.); nevihta, grdo vrema, mraz, mokrota

in fine weather ob lepem vremenu
in the weather na prostem, izpostavljen vremenskim razmeram
in such weather v takem (tem) vremenu
April weather aprilsko vreme
bad weather slabo vreme
heavy weather navtika vreme z razburkanim morjem
queen's weather sončno, lepo vreme
above the weather figurativno zelo visoko (o letalu); pogovorno streznjen; ki se ne počuti več slabo
under the weather pogovorno, figurativno slabo se počuteč, ameriško brez denarja, "suh"; rahlo vinjen v "rožicah"
under stress of weather zaradi (slabega) vremena
to keep one's weather eye open figurativno paziti se, oprezovati, imeti dobro odprte oči
to make good (bad) weather naleteti na dobro (slabo) vreme
to make heavy weather of s.th. figurativno najti (videti) težave pri čem, preveč se truditi s čim

2. pridevnik
vremenski
navtika obrnjen proti vetru; ki je na vetrovni strani

weather prophet vremenski prerok
weather ship meteorološka ladja
weather station vremenska postaja

wegsehen^* pogledati stran; über etwas wegsehen figurativ ignorirati, namerno ne videti, namerno proč pogledati

wish¹ [wiš] samostalnik
želja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla (for po, za)
predmet želja, želeni predmet

wishes množina (dobre) želje, pozdravi
good, best wishes dobre, najboljše želje (voščila)
according to my wishes po mojih željah
to have one's wish videti svojo željo uresničeno
he has had his wish dobil je, kar je želel
if wishes were horses beggars might ride figurativno od dobrih želja še nihče ni bil sit
the wish is father to the thought človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet pride