cuenta ženski spol račun, izračun; faktura; znesek, vsota; obračun; pozornost, skrbnost; važnost
cuenta abierta odprt račun, račun na voljo
cuenta corriente tekoči račun
cuenta de los gastos stroškovnik
la cuenta de la vieja računanje (štetje) na prste
hombre de cuenta ugleden človek
pájaro de cuenta lopov
a cuenta na račun; previdno, oprezno
una cantidad a cuenta delno plačilo, naplačilo
a la cuenta, por la cuenta kot kaže, očitno
con cuenta natančno, točno; oprezno
de cuenta de alg. na račun nekoga
de mucha cuenta zelo pomemben
para (por) mi cuenta po mojem mnenju
por cuenta ajena, por cuenta de tercero na tuj račun
por cuenta propia, por su cuenta na svoj račun
establecerse por su cuenta (propia) (trg) osamosvojiti se, samostojen postati
por (de) su cuenta y riesgo na lastno odgovornost in riziko
por cuenta del Estado na državne stroške
más de la cuenta čezmeren; ogromen; preveč
abonar en cuenta škodo poravnati
cargar (poner) en cuenta zaračunati, obremeniti, komu v breme zapisati
eso corre de mi cuenta to je moja stvar
cubrir la cuenta poravnati račun
dar cuenta poročati, obračun dati
no dar cuenta de sí nobenega življenjskega znaka ne dati
dar (caer) en la cuenta zapaziti, spoznati
darse cuenta de zapaziti, spoznati
dejar de cuenta na voljo (v uporabo) dati
echar cuenta premisliti
echar la cuenta napraviti predračun
echar (hacer) la cuenta sin la huéspeda delati račun brez krčmarja
echar una cuenta (učencu) dati računsko nalogo
entrar en cuenta v poštev priti
esa cuenta no es mía to se me ne tiče
no estar en la cuenta biti v dvomih, biti negotov
habida cuenta de (que) ... če se pomisli, da ...
hacer cuenta de (con) računati z, zanesti se na
haz cuenta de que pomisli, da ...
no hacer cuenta (de) vnemar pustiti
hacer(se) (la) cuenta domnevati
¡hágase cuenta! samo pomislite!
hallar su cuenta priti na svoj račun, ne izgubiti
llevar (la) cuenta računati z, paziti na
pago a cuenta naplačilo
pedir cuenta(s) a alg. koga na odgovornost klicati
perder la cuenta ne se več spominjati
rendir cuenta(s) (po)dati račun
sacar la cuenta izračunati; sklepati
no salirle a uno la cuenta zmotiti se v svojih računih
no tener cuenta con ne marati imeti posla z
tener en cuenta misliti na, imeti v vidu, v obzir vzeti, ozirati se na, upoštevati
tener en poca cuenta malo ceniti
tomar en cuenta a/c upoštevati, ozirati se na kaj
tomar por su cuenta a/c prevzeti odgovornost za nekaj
traer cuenta od koristi biti, izplačati se
vivir a cuenta de otro živeti na račun koga drugega, biti popolnoma od njega odvisen
¡cuenta! pozor! previdno!
¡cuenta con la cuenta! pazi se! varuj se!
la cuenta es cuenta v denarnih zadevah se dobrodušnost neha
cuentas atrasadas neporavnani računi
cuentas pendientes, cuentas por pagar neplačani računi
cuentas de vidrio steklene kroglice, stekleni biseri
las cuatro cuentas štiri osnovne računske operacije
a fin de cuentas končno
en resumidas cuentas skratka, z malo besedami
adjustar sus cuentas con uno opraviti s kom, maščevati se nad kom (grožnja)
echar cuentas (ob)račune delati
hacer cuentas alegres (galanas) upe si delati
ir en cuentas con natančno se pogovoriti o
pasar las cuentas moliti rožni venec
no querer cuentas (con) ne marati imeti posla (z)
cuentas claras honran caras, las cuentas claras hacen los buenos amigos točni računi ohranijo dobre prijatelje
Zadetki iskanja
- cuidado moški spol skrb, skrbnost, nega, oskrbovanje; posel; zaskrbljenost; previdnost, opreznost, pozornost
al cuidado de na naslov, v roke (na pismu)
un bebedor de cuidado hud pivec
sin cuidado brez skrbi
me da cuidado skrbi me
cuidado que has sido valiente treba je res reči, da si bil pogumen
lo dejo de (a) su cuidado to prepuščam vam
estar (enfermo) de cuidado biti težko bolan
estar con cuidado biti zaskrbljen, biti v skrbeh
esto corre de su cuidado za to je on odgovoren
salir de su cuidado opomoči si, oddahniti si; roditi
tenga cuidado de no caer pazite, da ne padete
no tenga cuidado bodite brez skrbi
esto me tiene muy sin cuidado o tem si ne delam skrbi
¡cuidado! pozor! previdno!
¡cuidado con hablar! nobene besede več!
¡cuidado conmigo! čuvaj se me!
¡cuidado con los rateros! pozor pred žeparji!
¡manéjese con cuidado! previdno! (na zabojih)
¡ pierda V. cuidado! bodite brez skrbi! - cumulare v. tr. (pres. cumulo) združiti, združevati; kopičiti (tudi pren.):
cumulare gli incarichi imeti hkrati več funkcij - cupidus 3, adv. -ē (cupere)
1. željan česa (v dobrem in slabem pomenu), strastno želeč, poželjiv, pohlepen česa, na kaj, za čim, hlepeč po čem, strasten, hlasten, (pre)nagel, silen, goreč, vnet; abs.: consul non cupidus Ci., potestis igitur cupidos moderatis anteferre? Ci., ut omnium cupidissimorum insaniam expleret Ci., cupidum … vires deficiunt H., quae si cum sociis stultus cupidusque bibisset H. hlastno, sublimis cupidusque H. in nagel, strasten, accessi et cupidus Phenei sub moenia duxi V. rade volje, siquoi quid cupido optantique obtigit umquam insperanti Cat., cupide amare aliquem Pl., c. accipere Ter. hlastno, praedium ne cupide emas Ca., illum cupide ad praetorem … accucurrisse Ci. poželjivo, ut ne cupide quid agerent, ne appetenter Ci., hoc si cupidius factum existimas, Caesari tribuas Ci. iz pretirane radovednosti, cupidissime proficisci Ci., cupide (cupidissime) appetere aliquid Ci., C., cupidissime aliquid petere C., cupide Auct. b. Afr. ali cupidius aliquem insequi C., cupidius instare C. prestrastno, presilno, cupide elaborare, ut … N., cupide spectare aliquid Cat., cupide arripere calicem ali apprehendere alicuius dextram Val. Max., cupidissime legere alicuius libros Sen. ph.; cupide = v slast, rad, rade volje: ego vero c. et libenter mentiar tuā causā Ci. ep., c. parēre, haec audire Iust., cupidissime facere aliqid ali domum ad se recipere aliquem C.; enalaga: equorum vis cupida Lucr., cupidae manus H., O., c. livor Pr. strastna, haustus, profectio Val. Max., avaritia Mart.; z objektnim gen.: c. auri Pl., auri et argenti Cu., pecuniae, artificii, laudis, vitae Ci., liberûm Ci. ali liberorum Q. otrók si želeč, novarum rerum Ci. ali rerum novarum C. novotarij, prevrata željan, contentionis cupidiores quam veritatis Ci. ki jim je več do prepira kakor do resnice, c. huius coniugii N. želeč (si) zakona z njo, nec salutis quam fidei erat cupidior N. in ni mu bilo toliko do življenja kakor … , litterarum cupidissimus fuit N. zelo se je zanimal za znanosti, bil je velik prijatelj znanosti, cupidus imperii C. oblastiželjen, magno pecoris numero, cuius sunt cupidissimi barbari, potiuntur C. ki je barbarom največ do nje, c. litterarum Cels. učenjak, qui cupidiores eius subtilitatis erunt Vitr. ki se bodo bolj zanimali za tako umetničenje, cupidus mortis H. smrti si želeč, pacis H. miroljuben, cupidi litium et rixae animi H. pravdarski in prepirljivi, c. gloriae Val. Max. slavohlepen, ultionis Val. Max. maščevalen, potentiae Vell., avicularum cupidissimus Fr.; z gen. gerundii ali gerundivi: c. redeundi domum, eius videndi Ter., c. bellandi, pugnandi C., bellorum gerendorum, civitatis retinendae Ci., cupidissimus rei publicae conservandae Ci. ki mu je bila vroča želja ohraniti državo, cupidus imperandi Vell. oblastiželjen, laedendi Q., male dicendi Q. opravljiv, ulteriora audiendi Plin. iun.; pesn. z inf.: mortemque timens cupidusque moriri O., tuas cupidi conponere laudes Tib., cupidus falsis attingere gaudia palmis Pr., privatae cupidus me reddere vitae Lucan.; z in in abl.: quis enim est tam cupidus in perspicienda cognoscendaque rerum natura, ut … Ci.
2. occ.
a) po ljubezni koprneč, ljubeč, zaljubljen: numquam amor quemquam nisi cupidum hominem postulat Pl., neu me cupidum eo impulisset, quod mihi principium est mali Ter., animus alicuius cupidus Ter., c. mens, c. maritus, amans Cat., cupidi amantes O., a iuvene et cupido credatur reddita virgo? O., cupidi ad ripas arma relicta dei Tib., pateat cupidis semper aperta domus Tib.; enalaga: hunc simulac cupido conspexit lumine virgo Cat., invenit Eurydicen cupidisque amplectitur ulnis O. jo objame hrepeneče.
b) (denarja) lakomen, pogolten, samopašen, sebičen: homo castus ac non cupidus Ci., homo non cupidus neque appetens Ci., propter multitudinem cupidorum hominum Ci., paulo cupidior publicanus Ci., cupidi milites Q., naturā cupidissimus Suet.; z in in abl.: qui in illa re turpis aut cupidus aut petulans fuerit Ci.; enalaga: hoc consilium tam cupidum, tam audax Ci.
c) strastno privržen komu α) (v dobrem pomenu) vdan, naklonjen komu, navdušen za koga, nad kom; z objektnim gen.: illi mei tam cupidi Ci., tales viros, tam cupidos sui … , crudelissime perire voluit? Ci., homo nostri cupidissimus Ci. β) (v slabem pomenu), pristran(ski), strankarski; večinoma abs.: cupidis testibus iudex non credere debet Ci., tum enim forsitan improbis nimis cupidus videretur, si, qua de re iudex fuisset, testis esset Ci., tamen is cupidior esse videatur, quam sapientem iudicem esse aequum est Ci., fautor cupidior Ci., orator, sive apud infestos sive apud cupidos sive apud invidentes … dicendum habuerit, tenebit venas animorum T., quid cupide a senatu, quid temere fiebat, cum … ? Ci., ob aliquod emolumentum cupidius aliquid dicere Ci., cupide condemnare aliquem Suet.
č) adv. cupidē strastno = častihlepno, častilakomno: nihil agere cupere Ci. ep. auri Pl., auri et argenti Cu., pecuniae, artificii, laudis, vitae Ci., liberûm Ci. ali liberorum Q. otrók si želeč, novarum rerum Ci. ali rerum novarum C. novotarij, prevrata željan, contentionis cupidiores quam veritatis Ci. ki jim je več do prepira kakor do resnice, c. huius coniugii N. želeč (si) zakona z njo, nec salutis quam fidei erat cupidior N. in ni mu bilo toliko do življenja kakor … , litterarum cupidissimus fuit N. zelo se je zanimal za znanosti, bil je velik prijatelj znanosti, cupidus imperii C. oblastiželjen, magno pecoris numero, cuius sunt cupidissimi barbari, potiuntur C. ki je barbarom največ do nje, c. litterarum Cels. učenjak, qui cupidiores eius subtilitatis erunt Vitr. ki se bodo bolj zanimali za tako umetničenje, cupidus mortis H. smrti si želeč, pacis H. miroljuben, cupidi litium et rixae animi H. pravdarski in prepirljivi, c. gloriae Val. Max. slavohlepen, ultionis Val. Max. maščevalen, potentiae Vell., avicularum cupidissimus Fr.; z gen. gerundii ali gerundivi: c. redeundi domum, eius videndi Ter., c. bellandi, pugnandi C., bellorum gerendorum, civitatis retinendae Ci., cupidissimus rei publicae conservandae Ci. ki mu je bila vroča želja ohraniti državo, cupidus imperandi Vell. oblastiželjen, laedendi Q., male dicendi Q. opravljiv, ulteriora audiendi Plin. iun.; pesn. z inf.: mortemque timens cupidusque moriri O., tuas cupidi conponere laudes Tib., cupidus falsis attingere gaudia palmis Pr., privatae cupidus me reddere vitae Lucan.; z in in abl.: quis enim est tam cupidus in perspicienda cognoscendaque rerum natura, ut … Ci.
2. occ.
a) po ljubezni koprneč, ljubeč, zaljubljen: numquam amor quemquam nisi cupidum hominem postulat Pl., neu me cupidum eo impulisset, quod mihi principium est mali Ter., animus alicuius cupidus Ter., c. mens, c. maritus, amans Cat., cupidi amantes O., a iuvene et cupido credatur reddita virgo? O., cupidi ad ripas arma relicta dei Tib., pateat cupidis semper aperta domus Tib.; enalaga: hunc simulac cupido conspexit lumine virgo Cat., invenit Eurydicen cupidisque amplectitur ulnis O. jo objame hrepeneče.
b) (denarja) lakomen, pogolten, samopašen, sebičen: homo castus ac non cupidus Ci., homo non cupidus neque appetens Ci., propter multitudinem cupidorum hominum Ci., paulo cupidior publicanus Ci., cupidi milites Q., naturā cupidissimus Suet.; z in in abl.: qui in illa re turpis aut cupidus aut petulans fuerit Ci.; enalaga: hoc consilium tam cupidum, tam audax Ci.
c) strastno privržen komu α) (v dobrem pomenu) vdan, naklonjen komu, navdušen za koga, nad kom; z objektnim gen.: illi mei tam cupidi Ci., tales viros, tam cupidos sui … , crudelissime perire voluit? Ci., homo nostri cupidissimus Ci. β) (v slabem pomenu), pristran(ski), strankarski; večinoma abs.: cupidis testibus iudex non credere debet Ci., tum enim forsitan improbis nimis cupidus videretur, si, qua de re iudex fuisset, testis esset Ci., tamen is cupidior esse videatur, quam sapientem iudicem esse aequum est Ci., fautor cupidior Ci., orator, sive apud infestos sive apud cupidos sive apud invidentes … dicendum habuerit, tenebit venas animorum T., quid cupide a senatu, quid temere fiebat, cum … ? Ci., ob aliquod emolumentum cupidius aliquid dicere Ci., cupide condemnare aliquem Suet.
č) adv. cupidē strastno = častihlepno, častilakomno: nihil agere cupere Ci. ep. - cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)
I.
1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.
2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —
II.
1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.
2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap. - cūstōdia -ae, f (cūstōs)
1. nadzorstvo, varovanje, varstvo, obramba, zavetje: committere ali concredere alicui aliquid in custodiam Pl., in custodiam suam recipere aliquem Pl., ut illae tabulae (publicae) privatā … custodiā … continerentur Ci., quae lex omnibus custodiis subiectum aratorem decumano tradidit Ci. podvrženega vsakovrstnemu nadzorstvu, quisve ea (sacra) locus fideli adservaturus custodia esset L., nihil invitae tristis custodia (namreč sužnja paznika) prodest Pr., non sine tacita custodia haberi Front. skrivaj biti nadziran; s subjektnim gen.: canum tam fida c. Ci., fida iustitiae c. Ci., qui ex eius custodia … filium … surripuisset Ci., a cuius audacia fratris liberos ne materni quidem corporis custodiae tegere potuissent Ci., dura c. matrum H., quod imperii pignus custodiā eius templi teneretur L., tristis c. servi (ki mora nadzorovati žensko zvestobo) O., c. pastoris Col., paedagogorum Q.; z objektnim gen.: c. ignis (Vestae), meae salutis, mei capitis, rei publicae, provinciae, conservandi sui Ci., una custodia fidelis memoriae rerum gestarum L. edini zanesljivi način shranjevanja, frugum et pecudum c. sollers V., cui … late custodia credita campi V., urbis Vell. varstvo, uprava, pecuniae Cu., sui Cels. varovanje svojega zdravja, regis Iust. varovanje kralja = ohranitev kraljevega življenja.
2. occ.
a) čuvanje, straženje, straža, stanje na straži: agitare hic custodiam Pl., agere regalis corporis custodias Naev. ap. Non., tibi … excubias et custodias … pollicemur Ci., Miltiades, cui illa custodia crederetur N., alteram navem, quae erat ad custodiam … posita, … aggressus C., remittere de custodiis maritimis C., Gallos equites suae custodiae causā circum se habere C. za telesno stražo, suae custodiae causā petere turmam equitum Romanorum S., neglegenter servare custodias L., inde intentiores utrimque custodiae esse L., custodiae nocturnae praefectus Ap. nočni stražni glavar, nočni nadstrežnik; s subjektnim gen.: haec a custodiis classium loca maxime vacabant C., saepire aliquem custodiā militum Suet.; z objektnim gen.: custodiam corporis barbaris committere Ci., certasque cuique partes ad custodiam urbis attribuit C., iisdemque (tribus cohortibus) custodiam navium longarum tradidit C., c. aditūs, arcis, portūs L., urbis custodiam agere L.; met. α) straža = oseba (osebe) na straži, stražnik(i), stražar(ji), stražarstvo, tudi straža (stražarstvo) na konju (konjih); v prozi sg. le kolekt., sicer večinoma pl.: impedimentis … custodiam ex suis ac praesidium sex milia hominum unā reliquerunt C., tribunus custodiae adpositus ali Remmius, priori custodiae regis adpositus T. poveljnik (prejšnjega kraljevega) stražništva, pauci de custodia Germani Suet. iz telesne straže; v pl.: Auct. b. Afr., Lact., vinclis custodiisque circummoenitum esse Pl., vestra tecta vigiliis custodiisque defendite Ci., sensistine illam coloniam meo iussu meis praesidiis, custodiis, vigiliis esse munitam? Ci., domum custodiis saepit N., disponere custodias diligentius C., praesidia custodiasque ad ripas Ligeris disponere C., custodiae artae L., frequens custodiis locus L. močno zastražen, inclusus nostris custodiis exercitus Vell., intentissimas custodias fallere Sen. ph., saepire domum et vias acribus custodiis T.; custodias sustulit Ci. odpravil je carinska stražarstva; pesn. sg. (o eni osebi ali živali): cernis, custodia qualis vestibulo sedeat V. (o Tisifoni), unicus anser erat, minimae custodia villae O.; (o več osebah): noctem custodia ducit insomnem ludo V., abest custodia regis (ali regi) O. telesna straža, vigil Phrygios servat custodia muros et vigil Argolicas servat custodia fossas O., namque tuo adventu vigilat custodia semper Cat. S subjektnim gen.: propter custodias Menapiorum C., eo custodias hostium fallere L., deducere custodias munitionum Auct. b. Alx. β) straža = straži namenjeni kraj, stajališče, staja, stražišče, stražarnica: haec mea sedes est, haec vigilia (straža), haec custodia (stražarnica), hoc praesidium stativum (stalno taborišče) Ci., in hac custodia et tamquam specula collocati sumus Ci.; poseb. carinska stražarnica, carinarnica, mitnica: familias maximas in portubus atque custodiis habere Ci.
b) čuvanje, straženje, varovanje kake osebe ob omejitvi njene svobode, izročitev kake osebe pod stražo, v zapor (abstr.): c. publica Ci., T., regia Ci., tutissima Ci., L., nimis soluta L., artissima Mel., poseb. pogosto libera c., v stiku tudi samo custodia, omejitev koga na določen kraj, prosti zapor, hišni zapor (brez jetništva): Vell., liberā custodiā placere (sibi) in aliqua fida civitate eum servari L., tudi v pl.: senatus decernit, uti … Lentulus itemque ceteri in liberis custodiis habeantur S.; dare se in custodiam Ci. v prosti (hišni) zapor, eum et ceteros in custodiam dandos censuistis Ci., aliquem in custodiam tradere Ci. ep., L., asservari privati hominis custodiis Ci., penes quem summa erat custodiae N. ali qui custodiae praeerat Val. Max. ki je imel nadzorstvo nad zapori, ki je bil ječar, tali modo custodiā liberari N., qui in custodiam traditi erant, qui in custodiis tenebantur S., aliquem Albam in custodiam ducere L. v prosti (hišni) zapor, habere aliquem prope in custodia L. ali in custodia T. ravnati s kom (skoraj) kot z jetnikom, in custodia haberi T., elabi custodiae T., Fl., tradere aliquem custodiae Suet.; toda: ut sis apud me lignea in custodia Pl. v lesenih nožnih sponah; pren.: nisi enim deus is … istis te corporis custodiis liberaverit Ci.; met. α) zapor (konkr.), ječa, jetnišnica: in custodiam conici N., Cimon eādem custodiā tenebatur N., necari in custodia C., multitudo in custodias divisa L., perire morbo in eadem custodia Suet. β) zapornik, jetnik: Dig., eadem catena et custodiam et militem copulat Sen. ph., custodiarum agmen Sen. ph. ali series Suet., quod ubique esset custodiae, in Italiam deportari … praeceperat Suet. kolikor je bilo kje jetnikov, recognoscere custodias Suet., numerum puniendorum ex custodia subscribens Suet., nec nisi secreto atque solus plerasque custodias, receptis quidem in manum catenis, audiebat Suet., custodias asservare per milites Plin. iun.
3. pren. varovanje, vzdrževanje, ohranjevanje, izvrševanje abstr. stvari: diligentior ritus patrii c. Vell., summa pudoris c. Sen. ph., c. decoris Q., suae religionis (svoje prisege) Q. - cyclicus 3 (gr. κυκλικός) krožen; occ.
1. cikličen, cikliški: scriptor cyclicus H. cikliški pisec, pesnik epskega cikla (kroga), eden izmed grških pesnikov, ki so živeli več stoletij po Homerju ter v epskih pesmih opisovali mitične dogodke homerskega in pohomerskega obdobja, t.j. od začetka sveta do smrti Odisejevega sina Telegona; taki pesniki (κυκλικοί) so bili npr. Stasin(os), Arktin(os), Lesh(es); cyclica carmina Isid.
2. encikloped(ij)ski: disciplinae M. - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, laplokalni časopis ▸ helyi újságugleden časopis ▸ tekintélyes lapspletni časopis ▸ online újságštudentski časopis ▸ egyetemi lapregionalni časopis ▸ regionális lapbrezplačni časopis ▸ ingyenes újságbulvarski časopis ▸ bulvárlaptiskani časopis ▸ nyomtatott újságnaslovnica časopisa ▸ újság címlapjaurednik časopisa ▸ újság szerkesztőjeuredništvo časopisa ▸ újság szerkesztőségeštevilka časopisa ▸ újság számaizdaja časopisa ▸ újság kiadásabralci časopisa ▸ újság olvasóiizvod časopisa ▸ újság példányabranje časopisov ▸ újságolvasásnovinar časopisa ▸ újság újságírójastran časopisa ▸ újság oldalaprebiranje časopisov ▸ újságolvasásurednica časopisa ▸ újság szerkesztőjeizhajanje časopisa ▸ újság megjelenéseizdajatelj časopisa ▸ lap kiadójaprodajalec časopisov ▸ újságárusnaklada časopisa ▸ újság példányszámapriloga časopisa ▸ újság mellékleteraznašalec časopisov ▸ újságkihordóbrati časopis ▸ újságot olvasizdajati časopis ▸ újságot kiadprelistati časopis ▸ újságot átlapozkupiti časopis ▸ újságot veszprodajati časopise ▸ újságot árusítraznašati časopise ▸ újságot kihordodpreti časopis ▸ újságot fellapozprebrati v časopisu ▸ újságban elolvasobjaviti v časopisu ▸ újságban közzétesz, újságban megjelentetzaslediti v časopisu ▸ újságban felfedezvlačiti po časopisih ▸ újságokban meghurcoljákobjavljen v časopisu ▸ újságban megjelentčasopis izhaja ▸ újság megjelenikčlanek v časopisu ▸ újságcikkoglas v časopisu ▸ reklám az újságbanobjava v časopisu ▸ újsághirdetéskolumna v časopisu ▸ kontrastivno zanimivo tárcarubrika v časopisu ▸ kontrastivno zanimivo rovatizrezki iz časopisa ▸ újságkivágásokpriti v časopise ▸ újságokba bekerülčasopis v angleškem jeziku ▸ angol nyelvű újságmodni časopis ▸ divatlapdnevni časopis ▸ napilapsatiričen časopis ▸ szatirikus újságv časopisu piše kaj ▸ az újságban ír valamitRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis
2. (podjetje) ▸ újság, laptožiti časopis ▸ lapot beperelčasopis zapiše ▸ újság leírjačasopis namiguje ▸ újság célozgatčasopis trdi ▸ újság állítčasopis se sklicuje ▸ újság hivatkozikčasopisi propadajo ▸ újságok tönkremennekčasopis navaja ▸ újság feltüntetčasopis objavi ▸ újság közzéteszčasopis poroča ▸ újság beszámolčasopis omenja ▸ újság megemlítčasopis piše o kom ▸ újság ír valakirőlO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.časopis piše o čem ▸ újság ír valamirőlpisati za časopis ▸ újságnak írizjaviti za časopis ▸ újságnak kijelent, újságnak nyilatkozikčasopis razkrije ▸ újság feltárLastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis
3. (strokovna publikacija) ▸ lapznanstveni časopis ▸ tudományos lapstrokovni časopis ▸ szaklap, szakmai lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.
4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírzaviti v časopis ▸ újságpapírba csomagol, újságpapírba burkolParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk. - čedalje immer (več immer mehr, boljši immer besser …)
čedalje bolj zunehmend - čedálje
čedálje bolj (več) more and more - čepràv konj. benché, sebbene; anche se, malgrado; nonostante che:
pren. pa čeprav te nikoli več ne vidim dovessi anche non vederti mai più
čeprav si je nagrado zaslužil, je ni dobil on malgrado lo meritasse, non ha vinto lui il premio - četverček samostalnik
1. ponavadi v množini (eden od štirih sorojencev) ▸ négyes ikerenojajčni četverčki ▸ egypetéjű négyes ikrekroditi četverčke ▸ négyes ikreket szül
2. (skupina štirih) ▸ négyes, kvartettkoalicijski četverček ▸ koalíciós négyessejemski četverček ▸ vásári kvartettčetverček zmag ▸ győztes kvartett, győztes négyes
3. (o avtomobilu) ▸ négyesfogat [személygépkocsi-család]enoprostorski četverček ▸ egyterű autók négyesfogatageneracija četverčkov ▸ az egyterű-négyesfogat generációja
4. (stanovanjska zgradba) ▸ négylakásos társasházzidava četverčka ▸ négylakásos társasház építésečetverček s štirimi stanovanji ▸ kontrastivno zanimivo négylakásos társasházSeptembra ali oktobra se bo več deset objektom pridružilo še 13 četverčkov z 52 stanovanji, ki jih za sklad dokončujeta gradbeni podjetji GP Bežigrad in Gradis. ▸ Szeptemberben vagy októberben további 13 négylakásos társasházat épít a már meglévő épületcsoport mellé a GP Bežigrad és a Gradis vállalat, amelyekben összesen 52 lakás lesz. - čezdalje (čedalje) immer (čezdalje več immer mehr)
- čim1 (kar naj-) möglichst (več/manj möglichst viel/ wenig, hitreje möglichst bald/schnell, večji möglichst groß); so … wie möglich (čim manj/več so wenig/viel wie möglich; čim hitreje so schnell wie möglich)
čim hitreje schnellstmöglich - čim3:
čim …, tem … je …desto … (čim več vem, tem … je mehr ich weiß, desto …; čim globlje vrtamo, tem višja je temperatura je tiefer man bohrt, desto höher wird die Temperatur); je … um so … (čim prej, tem bolje je früher, um so besser) - čím as soon as; the moment...; no sooner... than...
čímprej as soon as possible
čím prej tem bolje the sooner the better
čím več tem bolje the more the better
čím... tem... the... the...
čím večji tem važnejši the bigger the more important
čím več imaš, tem več hočeš imeti the more you have, the more you want
čím je stopil v sobo, že je videl... as soon as he entered the room, he saw..., no sooner did he enter the room than he saw... - čím tan pronto como; inmediatamente que
čim prej cuanto antes
čim prej tem bolje cuanto más pronto, mejor
čim več ... tem več cuanto más... (tanto) más - črevesje samostalnik
1. (organ) ▸ bélrendszer, bélsluznica črevesja ▸ bélrendszer nyálkahártyájavnetje črevesja ▸ bélrendszer gyulladásastena črevesja ▸ bélfaloperacija črevesja ▸ bélműtétrak na črevesju ▸ bélrák, bélrendszeri daganatbakterije v črevesju ▸ bélbaktériumokrazstrupljati črevesje ▸ bélrendszer méregtelenítéseočistiti črevesje ▸ béltisztítást végezčiščenje črevesja ▸ bélrendszer tisztításaobolenje črevesja ▸ bélrendszer betegségeizapora črevesja ▸ bélelzáródásdelovanje črevesja ▸ bélrendszer működéseokužba črevesja ▸ bélrendszeri fertőzéstežava s črevesjem ▸ bélrendszeri problémákPovezane iztočnice: leno črevesje
2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába. - da konj.
1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi
2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto
3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti
4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare
5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente
6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra
7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso
8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse
9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici
10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene