Franja

antecedent [æntisí:dənt]

1. pridevnik (antecedently prislov) (to)
predhoden, prejšen

2. samostalnik
prejšnji dogodek; prednost; predhodnost, preteklost
slovnica odnosnica
množina dogodki v preteklosti

antecellō -ere (-) (-) (prim. celsus) „štrleti“, od tod pren. vzviševati se nad koga ali kaj, odlikovati se, presegati, prekašati, nadkriljevati; abs.: qui militari laude antecellunt Ci., Catulus humanitate antecellens Ci.; z dat.: (Archiae)... antecellere omnibus ingenii gloriā contigit Ci., duae aedes ceteris antecellunt Ci.; šele poklas. trans.: omnes mortales sapientiā a. Sen. ph., quod... nondum omnes fortunā antecellis T. V pass.: qui omnibus his rebus antecelluntur Corn.

Anteillohn, der, plačilo v naturalijah

anthropomorphisme [-fism] masculin počlovečevanje; upodabljanje bogov v človeški podobi

anticamente avv. davno, v davnini

antiguamente v starih časih, poprej, nekdaj

antiguar [gu/gü]= anticuar ostareti v službi, napredovati v službi

antiguarse ostareti

antinevralgico

A) agg. (m pl. -ci) farm. antinevralgičen

B) m farm. zdravilo proti nevralgiji, bolečinam v živcu, antinevralgik

antīquitus, adv. (antīquus)

1. od starih časov, od zdavnaj, od nekdaj: a. morem servare L., a. insita pertinacia familiae L., (Aeduorum) a. erat in fide civitas C., iam inde a. Plin. iun., a. usque a Chirone ad nostra tempora Q.; frumentum a. paratum C. davno, zdavnaj, dolgo časa.

2. v starih časih, nekdaj, svoje (njega) dni, pred davnimi časi: Belgas a. Rhenum traductos C., tectum a. constitutum N.

antithétique [-tetik] adjectif nasproten; protislo ven; izražen v antitezi, antitetičen

Antium -iī, n Ancij (zdaj Porto d'Anzio), primorsko mesto v Laciju s svetiščem Eskulapa, Herkula in dveh sester Fortun (s preročiščem, gl. Fortūna), l. 468 so ga osvojili Rimljani, rojstno mesto cesarja Nerona: Ci. ep., L., H., O. idr. Od tod adj.

1. Antiānus 3 ancijski, v Anciju: Hercules Ci. ap. Non. v Anciju čaščeni; subst. Antiānum -ī, n ancijsko ozemlje: in Antiano Plin.

2. Antiās -ātis, m f ancijski, iz Ancija, v Anciju: ager, plebs, populus L.; kot priimek: Q. Valerius Antias Kvint Valerij Ancijski (Ancijan; gl. Valerius); subst. Antiās -ātis, n (sc. rus) (Ciceronovo) vaško posestvo pri Anciju: Ci. ep.; antiātēs -ium, m Ancijci, preb. Ancija: L.

3. Antiātīnus 3 ancijski, v Anciju: Fortunae Antiatinae Suet.

4. Antiēnsis -e ancijski, v Anciju: templum (Aesculapii) Val. Max.

àntre -èa m (fr. entrée)
1. vstop, vhod
2. začetna jed
3. prvi inkaso
4. mala predsoba
5. vrsta damskega ogrinjala ob vstopu v plesno dvorano

antrèšelj m (lat. intersellare)
1. prostor na vrhu tovornega sedla med obema deloma tovora
2. nered, smeti v sobi
3. težava, nevolja: svakome je svoga -a dosta

anunciante moški spol inserent, oglaševalec v časopisih

anverwandt soroden, v sorodu

anwinseln cviliti v

anxior -āri -ātus sum (anxius) vznemirjati se, v skrbeh biti za koga, za kaj: Ap., Vulg., super aliquo Arn., aliquā re Tert.

anxius 3, adv. -ē (angere)

1. tesnoben, nemiren zaradi česa, plašen, vznemirjen, v skrbeh, zaskrbljen, zlovoljen: rex Cu., morosi et anxii senes Ci., in pace anxii T., anxio animo esse Ci., a. mentes H., a. mens Suet., Amm., a. iudicium T. tesnobna previdnost v sodbi, anxium habere aliquem Auct. b. Afr., T., Plin. iun. koga plašiti, vznemirjati, anxie (= moleste) ferre aliquid S., trepide anxieque certare Suet., anxie prosequi Iust., anxie loqui Gell.; z abl. loci ali z loc.: anxius animo S., T., anxius animi S. fr.; z abl. instrumenti ali causae: irā et metu S., inopiā, gloriā eius, desiderio filii L., curis L., O., dolore simul ac pudore, sollicitudine, tantis malis Cu., venturis Lucan., amoribus Sen. ph.; pesn. in poklas. (po gr. περίφοβός τινος) z gen. (zaradi česa, zakaj): anxia furti O., anxius futuri Sen. ph., nepotum securitatis Plin., potentiae, sui T.; z acc.: suam iam vicem (za svojo osebo, zase) magis anxii quam eius, cui... L.; s praep.: anxii erga (zaradi, glede na) Seianum T., a. de instantibus curis, de periculo Cu., de fama ingenii Q., pro mundi regno O., pro eius salute Plin. iun., circa verba et compositionem Sen. ph., anxia classis ad ducis eventum Lucan.; z ne: ne qua seditio aut bellum oriretur, anxius erat S.; z ne non: Val. Max.; z odvisnim vprašanjem: S., quonam modo urbem ingrederetur,... anxio T.

2. met. tesneč, moreč, mučen: aegritudines Ci., curae L., timor V., amicitia T.; subst. neutr. pl.: pauca quaedam scrupulosa et anxia Gell.

any¹ [éni] pridevnik & zaimek

1.
v vprašalnih in nikalnih stavkih in po "if": neki, nekaj, nekdo; nič, nihče

2.
v trdilnih stavkih: vsak, kdorkoli, karkoli; kakršenkoli

have you any money? imaš kaj denarja?
there are not any matches in the box v škatlici ni nobenih vžigalic
is there any hope? je sploh kaj upanja?
no more than one if any ne več kot eden, če sploh kaj
we have little time if any nimamo skoraj nič časa
any and every prav vsak
at any rate, in any case v vsakem primeru

anyhow¹ [énihau] prislov
nekako; vsekakor, v vsakem primeru; kakorkoli; površno, slabo

to feel anyhow ne se dobro počutiti
he could not come anyhow nikakor ni mogel priti