Franja

utile

A) agg.

1. koristen, primeren, uporaben:
carico utile nosilnost
prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
tempo utile rok
rendersi utile pomagati

2. donosen; ugoden:
dominio utile pravo pravica uživanja
lavoro utile donosno delo
vento utile ugoden veter

B) m

1. koristno:
unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. korist

3. ekon. dobiček; obresti:
utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi

vedeti [é] (vem)

1. wissen (veliko viel wissen, malo wenig wissen, kako gre naprej weiterwissen, vnaprej vorauswissen, že od prej vorwissen)
bolje vedeti kot kdo drug: (es) besserwissen

2.
vedeti za dogajanje ipd.: Kenntnis haben von, wissen um
zdravilo, sredstvo: kennen

3.
vedeti, da je/so … :
vedeti, da je kdo srečen/v nevarnosti/nekje … (jemanden) glücklich/in Gefahr/irgendwo wissen

4.
dati vedeti komu (jemandem etwas) zu verstehen geben

5.
bog ve/vedi weiß der Himmel …, Gott weiß …

6.
kaj pa vem! was weiß ich!
ne vem kaj/kako/kje … irgend etwas/irgendwie/irgendwo
ne vem kaj/kakšen (nekaj posebnega) was ganz besonderes
saj veš kako! denkste!
veš kaj! weißt du was!
veš da!/veste da! freilich!
|
kolikor vem meines Wissens (kratica : m. W.)
kar je vredno vedeti das Wissenswerte (Wissenswertes)
ne vem, kje se me glava drži ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
ne vedeti ne naprej, ne nazaj weder ein noch aus wissen, mit seiner Weisheit am Ende sein
vedeti, kako je treba die Kurve raushaben
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vedeti toliko kot prej so schlau wie vorher sein
nikoli se ne ve man kann nie wissen

veer¹ [víə] neprehodni glagol
obrniti se v drugo smer, obračati se; spremeniti smer
figurativno spremeniti mišljenje (zadržanje) (v svojem ravnanju itd.)
prehodni glagol
obračati (ladjo) po vetru; izpustiti (vrv) (away, out)
figurativno kolebati, oklevati, biti neodločen; cincati, omahovati

veer and haul (veter) spreminjati se izmenoma
to veer round obrniti se; figurativno spremeniti mnenje, premisliti si, pridružiti se mnenju koga drugega

vehement [ví:imənt] pridevnik
silovit, silen, besen, vihrav, vehementen
figurativno ognjevit, goreč, strasten, močno občuten, živ, živahen

a vehement attack, wind silovit napad, veter
vehement character vihrav, strasten značaj

veheménten vehement

veheménten napad, veter vehement attack, wind

veloce agg.

1. hiter; uren; nagel:
il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter

2. avv. hitro:
gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo

3. glasba urno, hitro

venter [vɑ̃te] verbe intransitif pihati, veti, vleči (veter)

il vente veter piha

vesta [véstə] samostalnik
(= wax vesta) voščena vžigalica

Vesta Vesta (rimska boginja domačega ognjišča); astronomija (planetoid) Vesta
fusee vesta velika vžigalica, ki je veter ne upihne

véti (vejem) to blow

veter veje it is blowing

vetrc¹ [é] moški spol (-a …) (rahel veter) der Luftzug; (dih vetra) der Hauch, Windhauch, Lufthauch

vétrc (-a) m dem. od veter venticello; brezza, zefiro; alito:
gastr. španski vetrc meringa

vetrovi [ô] moški spol množina

1. medicina Blähungen množina

2. množina ➞ → veter

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vihar moški spol (-ja …) der Sturm (peščeni Sandsturm, snežni Schneesturm, sončni astronomija Sonnensturm, vrtinčast Wirbelsturm, na morju Seesturm; figurativno navdušenja Begeisterungssturm)
figurativno vihar v kozarcu vode ein Sturm im Wasserglas
znak za vihar das Sturmwarnungszeichen, Sturmzeichen
opozorilo, da se bliža vihar die Sturmwarnung
napovedovati vihar auf Sturm stehen (die Zeichen stehen auf Sturm)
razbičan od viharja valovi: sturmgepeitscht
razkuštran od viharja drevo: sturmzersaust
škoda zaradi viharja der Sturmschaden
tišina pred viharjem die Ruhe vor dem Sturm (tudi figurativno)
kdor seje veter, bo žel vihar wer Wind säet, wird Sturm ernten

vihár tempête ženski spol (tudi figurativno) , ouragan moški spol , orage moški spol (tudi figurativno) ; vent impétueux (ali violent) , rafale ženski spol , bourrasque ženski spol

vihar na morju tempête sur mer
snežni vihar tempête (ali bourrasque) de neige
viharji življenja les tempêtes (ali orages, tourmentes, bourrasques) de la vie
vihar v kozarcu vode (figurativno) tempête dans un verre d'eau
kdor veter seje, vihar žanje (figurativno) qui sème le vent récolte la tempête

vihár (-ja) m

1. bufera, burrasca, tempesta, temporale:
vihar besni, buči, tuli la tempesta infuria, ruggisce
vihar lomi, ruva drevje la tempesta spezza, sradica gli alberi
vihar nastane, se poleže, umiri la tempesta scoppia, si calma
kljubovati viharju affrontare, tener testa alla tempesta
orkanski vihar uragano
snežni vihar bufera di neve
tropski vihar ciclone tropicale, tifone
fiz. magnetni vihar tempesta magnetica

2. pren. (hrup, nemir; prepir) putiferio; lite

3. pren. bufera, tempesta, turbine:
vihar vojne la bufera, il turbine della guerra

4. pren. (velika mera, velika množina) subisso; pog. fracco:
vihar ploskanja un subisso di applausi
pren. vihar v kozarcu vode tempesta in un bicchier d'acqua
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

vihar|en (-na, -no) stürmisch; nebo, valovi: sturmbewegt; (bliskovit, hiter) rapid, stürmisch; Sturm- (noč die Sturmnacht, plima die Sturmflut, veter der Sturmwind), der -sturm (ploskanje Beifallssturm, protest Proteststurm)
viharno je es stürmt

viháren (-rna -o) adj.

1. burrascoso, tumultuoso, turbinoso, turbolento; brusco:
viharno morje mare burrascoso
viharni veter vento brusco, turbinoso
viharno obdobje tempi burrascosi

2. pren. (zelo hiter, živahen) rapido, tumultuoso:
viharen razvoj tehnike uno sviluppo tumultuoso della tecnica

3. pren. veemente, impetuoso, intenso, travolgente:
viharno navdušenje entusiasmo travolgente
viharno ploskanje ovazione

4. pren. (nemiren, buren) burrascoso, tempestuoso, turbolento:
viharni časi tempi burrascosi, turbolenti

5. pren. (razburljiv) eccitabile, impulsivo, infiammabile:
viharen značaj un carattere impulsivo

viháriti (-im) imperf.

1. (tudi impers.) imperversare, infuriare (di tempesta, uragano)
najbolj je viharilo na Karibih l'uragano più violento imperversò sui Caraibi

2. galoppare, andare di gran carriera

3. tr. pren. sballottare, agitare, scrollare:
veter vihari zastave il vento scrolla le bandiere

4. tr. pren. (vznemirjati) turbare, eccitare

vihráti (-ám) imperf.

1. sventolare, svolazzare; tr. scuotere, scrollare:
zastave vihrajo le bandiere sventolano
veter vihra zastave il vento fa sventolare le bandiere

2. correre; galoppare

3. pren. imperversare, infuriare

4. pren. annaspare, gesticolare