Franja

Lāodicēa (ali Lāodicīa, Lāudicēa) -ae, f (Λαοδίκεια) Laodikéja (Laodikíja, Lavdikêja), mesto

1. v Kelesiriji (Coelē Syria): Mel.

2. v Siriji, nasproti Cipra (zdaj Lâdikiyeh): Lentulus in Ci. ep., Plin.

3. v Mediji: Plin.

4. v Veliki Frigiji ob reki Likos (zdaj Eski-Hissar): Ci. ep., L. epit., Plin., T.

5. v Mezopotamiji: Plin. — Od tod adj. Lāodicēnsis -e laodikéjski = iz (veliko)frigijske Laodikéje ali v njej: civitas, homo Ci. ep.; subst.
a) Lāodicēnsēs -ium, m Laodikejci, preb. (veliko)frigijske Laodikeje: Vulg.
b) Lāodicēnī -ōrum, m Laodikéjci, preb. α) kelesirijske Laodikeje: L., Plin. β) sirijske Laodikeje: Cassius in Ci. ep., T. γ) (veliko)frigijske Laodikeje: Suet.

large [larž] adjectif širok; debel; prostran, velik, znaten; darežljiv; širokosrčen; masculin širina, prostranost; odprto morje

de larges gouttes de pluie debele kaplje dežja
dans une large mesure v veliki meri
au long et au large na vse strani
au sens large (du mot) v širokem pomenu (besede)
en long et en large, de long en large po dolžini in po širini
au large de Lisbonne na odprtem morju pred Lizbono
vent masculin du large veter z morja
vues féminin pluriel larges širokosrčni pogledi, nazori
aller, se promener de long en large hoditi, sprehajati se po isti poti sem in tja
avoir la conscience large (familier), avoir la manche large imeti široko, prožno vest
avoir l'esprit large biti širokosrčen, velikopotezen
avoir deux mètres de large biti 2 m širok
être au large imeti dovolj prostora, figuré živeti v ugodnih razmerah
faire du cuir d'autrui large courroie (familier) biti radodaren ali darežljiv s stvarmi drugih ljudi, na tuje stroške
ne pas en mener large biti v težkem položaju, ne se dobro počutiti v svoji koži, živeti v strahu, v nevarnosti
être large avec quelqu'un biti darežljiv, blag do koga
gagner le large izpluti na odprto morje
prendre le large zbežati
au large! odstranite se! nazaj!

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

letálo aeroplane, plane, ZDA airplane; aircraft; flying machine; (veliko tudi) ship

letálo taksi taxiplane
enomotorno, večmotorno letálo one-engined, multiengined airplane
borbeno, bojno letálo fighter plane, fighter, strike aircraft
bombno letálo, bombnik bomber plane, bomber
enosedežno letálo single seater
izvidno letálo scout
lovsko letálo, lovec fighter, interceptor
potniško letálo passenger plane, airliner
hitro potniško letálo high speed passenger airplane
jadralno letálo glider, sailplane
raketno nadzvočno letálo supersonic rocket-powered airplane
vodno letálo seaplane, hydroplane
lahko letálo light aircraft, ZDA vojska žargon grasshopper
veliko, linijsko letálo airliner
letálo na dolge proge long-range plane
gigantsko letálo giant airplane
poštno letálo mail plane
reaktivno letálo jet plane, jet
tovorno letálo air-freighter, freight plane
sanitetno letálo ambulance plane
serijsko letálo production plane
brezrepno letálo tailless airplane
poskusno letálo test plane
letalonosilsko letálo carrier-borne aircraft
transportno letálo transport plane, ZDA sky truck
matično letálo supply plane
v letálu, na letálu aboard
raketno letálo rocket plane, jetrocket plane, rocket-propelled airplane
oborožitev letála armament of an aircraft
posadka letála flight crew, aircrew
tovarna letal aircraft factory, aircraft plant
trup letála fuselage, body, frame
razbitine letála aircraft wreckage
padec, zrušitev letála (brez mrtvih ali težko poškodovanih) crack-up, (z mrtvimi) (plane) crash
sestreliti letálo to bring down an aircraft
ugrabitelj letála hijacker (of an airliner)
ugrabiti letálo to hijack an airliner
ugrabitev letála hijacking
letálo za polete v veliki višini stratocruiser

leteči vrečar moški spol živalstvo, zoologija der Flugbeutler
mali leteči vrečar Zwergflugbeutler
veliki leteči vrečar Riesenflugbeutler

lig|enj moški spol (-nja …) živalstvo, zoologija der Kalmar (navadni Gemeiner, ameriški Amerikanischer)
globokomorski ligenj das Tiefenwunder
jadralni ligenj Segelkalmar
krempljasti ligenj Hakenkalmar
leteči ligenj Fliegender Kalmar
luskasti ligenj der Schuppentintenfisch
ognjeni ligenj die Wunderlampe
puščičasti/veliki ligenj Pfeilkalmar
vražji ligenj der Vampirtintenfisch
pelaški ligenj der Oegopside

livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
livrer à la circulation izročiti prometu
se livrer à la critique kritizirati
se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
livrer à domicile dostaviti na dom
se livrer à des études posvetiti se študiju
livrer au hasard prepustiti slučaju
se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon

Lóndon London

veliki Lóndon Greater London

lopar³ moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija vitičnjak: die Entenmuschel (veliki Große)

lòv chasse ženski spol , prise ženski spol , capture ženski spol ; (ribji) pêche ženski spol ; figurativno poursuite ženski spol

mali, nizki, (veliki, visoki) lov chasse au menu gibier ali petite vénerie (chasse au grand gibier ali grande vénerie)
divji lov braconnage moški spol
lov na divje prašiče (race) chasse au sanglier (aux canards sauvages)
lov na lisice (volkove) chasse au renard (aux loups)
peklenski lov (mitologija) la chasse sauvage (ali infernale)
podvodni lov chasse sous-marine
lov na zajce chasse au lièvre
čas za lov saison ženski spol de la chasse
prepovedan lov chasse interdite
lov na uspeh (bogastvo, srečo) poursuite du succès (de la richesse, du bonheur)
iti na lov aller à la chasse

lòv (lôva) m

1. caccia; partita, battuta di caccia:
iti na lov andare a caccia
prirejati velike love organizzare grandi partite di caccia
lov na jelena caccia al cervo
lov in ribolov la caccia e la pesca
divji lov caccia di frodo
lov s sokoli caccia col falcone, falconeria
lov na merjasca caccia al cinghiale

2. ekst. caccia (tudi pren.), pesca:
lov na limanice caccia con la pania
oprema za podvodni lov attrezzatura per la pesca subacquea

3. (kar se ulovi) preda, bottino; cacciagione

4. pren. lov na, za caccia; ricerca; brama; febbre:
lov za bogastvom brama di ricchezze
lov za zlatom febbre dell'oro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lov na čarovnice caccia alle streghe
etn. divji lov spiriti degli antenati (che compaiono a Natale)
antr. lov na glave caccia di teste
mali, nizki lov caccia minuta
veliki, visoki lov caccia grossa
krožni lov battuta (di caccia) in cerchio
lov na čakanje appostamento
lov na klic caccia a richiamo
lov v črti, v strelcih battuta a rastrello
lov na ptice s piščalko caccia col chioccolo
lov s ptičjimi mrežami ragnaia

lòv¹ caza f ; fig persecución f

lov s pogonom caza de acoso
lov na divje race caza de ánades silvestres (ali salvajes)
lov na divjega petelina caza del gallo silvestre
lov na fazane (jerebice) caza del faisán (de la perdiz)
lov na lisice (zajce, volkove) caza del zorro (de la liebre, del lobo)
lov na gamse (jelene) caza de gamuzas (del venado)
lov s sokoli cetrería f
divji, tatinski lov caza furtiva, caza en vedado
lov na divje prašiče caza del jabalí
čas za (na) lov época f hábil
mali lov caza menor
véliki lov caza mayor, caza de montería
peklenski lov (mit) caza infernal
prepovedan lov caza prohibida (ali en vedado)
biti na lovu estar de caza (tudi fig)
iti na lov ir (ali salir) de caza (ali a cazar)
uprizoriti lov na dar caza a, cazar (tudi fig)

lubadar moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija poddružina: der Bastkäfer
borov lubadar der Kiefernmarkkäfer, der Waldgärtner (veliki Großer)
smrekov lubadar (pisar) der Buchdrucker
šesterozobi smrekov lubadar der Kupferstecher; gozdarstvo der Borkenkäfer

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

luskav|ec¹ moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija das Tannenzapfentier (beli/trizobi Weißbauch-Tannenzapfentier, dolgorepi Langschwanz-Tannenzapfentier, indijski/debelorepi Dickschwanz-Tannenzapfentier, javanski (pangolin) der Pangolin, peteroprsti Fünffinger-Tannenzapfentier, stepni Steppen-Tannezapfentier, veliki Riesen-Tannenzapfentier)

Lȳsias² -adis, f (Λυσιάς) Lisiáda, mesto v Veliki Frigiji: Plin.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

m, M f, m (emme) (črka) m:
m minuscola, M maiuscola mali m, veliki M
m come Milano m kot Maribor (pri črkovanju)

Macetae (Macedae) -ārum in -ium, m Máketi (Mákedi)

1. = Macedones: Lucan., Stat., Aus., Gell.

2. menda = Syri (ker je bil Antioh Veliki pravnuk Selevka Nikatorja): Sil.

Madena -ae, f Mádena, pokrajina v Veliki Armeniji med rekama Kir in Araks: Eutr.