Franja

vróč hot, (kot krop) boiling hot; fervid; tropical; figurativno ardent, passionate; burning

vróča diskusija animated discussion
vróči pas torrid zone
vróč zrak hot air
vróča voda hot water
vróče mi je I am hot
vróče je kot v peklu it's as hot as hell
tam bo še vróče (figurativno) there will be hot work
vróče podnebje hot climate
vróče sonce hot sun
postajalo mi je vróče I was getting hot
imeti vróčo kri (figurativno) to be hot-tempered
napraviti komu tla vróča pod nogami to make it hot (ali warm) for someone, to make the place too hot for someone

vseučilíški university(-), college(-); collegiate

vseučilíški študent university student
nekdanji vseučilíški študent ZDA alumnus, pl alumni
vseučilíška tla, vseučilíško zemljišče campus

vulkanski pridevnik
1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikusPovršje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkániOtoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

3. (silovit) ▸ vulkanikus
Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.

warm¹ [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
lov svež (scent sled)
blizek (cilju pri lovu)

warm with wine razgret od vina
a warm existence zagotovljena eksistenca
warm friends intimni prijatelji
warm thanks topla, prisrčna zahvala
a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
warm work težko delo
I am warm toplo (vroče) mi je
to get, (to grow) warm ogreti se
to make warm ogreti, segreti
to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

A) imperf., perf.

1. avt. avviare, mettere in moto:
voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

2. scagliare, gettare; avventare:
zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

3. condurre:
zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

4. (poganjati, pognati) mettere germogli

5.
zaganjati smeh ridere
zaganjati vrišč gridare, strillare

B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

1. avventarsi:
pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare

zagnáti to throw; to fling, to hurl

zagnáti krik to set up (ali to raise) a cry, to cry out, to shriek
zagnáti na tla to hurl down
zagnáti hrup to make a noise, to cause an uproar
zagnáti se na to fall upon, on; pounce upon, at; to leap at
zagnáti se za čim to make a dash for
zagnáti se na sovražnika to make a dash at the enemy

zagnáti echar; lanzar ; (motor) poner en marcha

zagnati na tla derribar; tumbar
zagnati puško v koruzo (fig) fam echar la soga tras el caldero
zagnati se na kaj abalanzarse a a/c

zamájati (-am)

A) perf.

1. scuotere, scrollare; far oscillare; far vacillare:
zamajati z glavo scrollare il capo

2. pren. sconvolgere, scombussolare:
zjutraj je mesto zamajal potres stamane la città è stata scossa da un terremoto

B) zamájati se (-am se) perf. refl.

1. scuotersi; tremare; dondolare

2. vacillare, traballare, barcollare (tudi pren.):
zamajal se je celotni vrednostni sistem prese a vacillare l'intero sistema di valori
pren. zamajal se mu je stolček gli traballava la poltrona
tla so se mu zamajala pod nogami il suolo gli si spalancò sotto i piedi
če pogledam kvišku, se mi zamaje v glavi se guardo in su mi sento girare la testa

zapíčiti (-im)

A) perf. (con)ficcare, cacciar dentro, piantare:
zapičiti kol globoko v tla conficcare il palo
zapičiti oči, pogled v kaj ficcare lo sguardo in qcn., fissare con lo sguardo qcn.

B) zapíčiti se (-im se) perf. refl.

1. conficcarsi, piantarsi:
trn se mu je zapičil v peto una spina gli si conficcò nel tallone

2. pren. (natančno pregledati, proučiti) impuntarsi:
carinik se je zapičil v njegovo prtljago il doganiere si impuntò a esaminare le sue valige
zapičiti se v oči saltare agli occhi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapičiti se v spomin restare fisso nella memoria
avt., žarg. zapičiti se v nasproti vozeče vozilo investire frontalmente il veicolo, scontrarsi col veicolo proveniente dalla direzione opposta
zapičiti se v vsako žensko molestare ogni donna

C) zapíčiti si (-im si) perf. refl. pren. ficcarsi, fissarsi:
zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa

zasadíti to plant (v in, z with)

zasadíti v tla to fix in the ground
zasadíti vrt to lay out a garden
zasadíti v presledkih to plant out
zasadíti komu nož, bodalo v hrbet to stab someone in the back

zatrésti (-trésem)

A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
zatresti drevo scrollare l'albero
tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni

zavrtéti (-ím)

A) perf. ➞ vrteti

1. girare, far girare; roteare, ruotare:
voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
zavrteti film proiettare una pellicola
zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

1. girare, fare giravolte

2. volteggiare; rotolare:
list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

3. piroettare; saltare di qua e di là:
gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

5. pren. (zaplesati) ballare

zazíbati to rock; to cradle

zazíbati otroka v spanje to rock a child to sleep
potres je zazibal tla an earthquake shook the ground
zazíbati se v upanje, da... to comfort oneself with (ali to find comfort in) the hope that...
zaziban v varnosti lulled by a sense of security

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zêmlja tierra f ; (planet) Tierra f ; (svet) mundo m ; (tla) suelo m , terreno m ; fig piso m ; (humus) mantillo m ; (zemeljska krogla) el globo terrestre (ali terráqueo)

na zemlji en la tierra, en este mundo
nad zemljo sobre la tierra
pod zemljo bajo tierra
tik nad zemljo a flor de tierra, a ras del suelo
leteti tik nad zemljo volar a ras de tierra
pasti na zemljo (tla) caer a tierra (al suelo)
orna (peščena) zemlja tierra laborable (silícea)
rdeča zemlja almagre m
nikogaršnja zemlja tierra de nadie

zgrúditi désagréger

zgruditi se (prst) agglutiner en mottes, grumeler
zgruditi se (na tla) s'affaisser, s'écrouler, s'effondrer, tomber par terre
zgruditi se na kolena tomber sur les genoux, (pred kom) s'agenouiller devant quelqu'un

zletéti (ptič) s'envoler, prendre son vol (ali sa volée) , partir en volant ; (letalo) s'envoler, décoller, partir

zleteti na tla tomber par terre
zleteti v zrak (eksplodirati) sauter, exploser, voler en éclats, éclater