Franja

Zadetki iskanja

  • vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck

    nazaj vréči to throw back
    vréči na tla to throw (ali to fling) down
    vréči pogled na to glance at
    vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
    vréči mrežo to cast a net
    proč vréči to throw away, to discard
    vréči novec v zrak to toss a coin
    vréči komu kaj to fling something at someone
    vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
    vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
    ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
    vréči žreb to cast lots
    vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
    vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
    vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
    vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
    vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
    vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
    vréči komu žogo to throw a ball to someone
    vréči se to throw oneself, to fling oneself
    vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
    vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
    vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
    vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
    vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
    vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
    trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
    vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy
  • vréči jeter, lancer, projeter ; (skotiti) mettre bas

    vreči koga faire tomber, renverser quelqu'un
    vreči nazaj rejeter, jeter en arrière, (žogo) renvoyer, (sovražnika) repousser, refouler, rejeter
    vreči se se jeter, s'élancer, se précipiter
    vreči se po kom tenir de quelqu'un, ressembler à quelqu'un
    vreči pogled na kaj jeter un regard sur quelque chose
    vreči kaj na papir jeter (ali coucher, mettre) sur le papier
    vreči koga ven, iz hiše mettre quelqu'un à la porte, familiarno flanquer quelqu'un dehors
    vreči v ječo mettre quelqu'un en prison
    vreči pri izpitu faire échouer, coller (un candidat)
    vreči puško v koruzo (figurativno) abandonner la partie, perdre courage, jeter le manche après la cognée
    s prestola vreči détrôner quelqu'un
    vreči sidro jeter l'ancre, mouiller
    vreči na tla renverser, terrasser, abattre, jeter (à) bas
    vreči se pred kom na kolena, komu k nogam se jeter aux pieds de quelqu'un, se prosterner devant quelqu'un, tomber (ali se jeter) à genoux devant quelqu'un
    vreči senco projeter de l'ombre, faire ombre
  • vréči (vŕžem)

    A) perf.

    1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
    vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
    silovito vreči scagliare, lanciare
    vreči proč buttar via
    vreči kovanec gettare la moneta
    vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
    vreči kocko gettare il dado
    vreči orožje gettare le armi
    vreči sidro gettare l'ancora
    šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
    vreči s sebe (konj) disarcionare
    vreči na obalo gettare sulla riva
    vreči bombe lanciare bombe
    vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
    pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

    2.
    vreči nazaj gettare indietro
    pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
    božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

    3.
    vreči na tla gettare a terra
    vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

    4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
    vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
    vreči koga na cesto gettare sul lastrico

    5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
    vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

    6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
    usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

    7.
    vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

    8.
    vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
    vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
    vreči iz sebe esplodere, sbottare
    vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

    9.
    vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
    vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
    impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

    10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
    kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
    glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
    nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
    pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
    vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
    pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
    vreči poljubček mandare un bacino
    pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
    pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
    pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
    pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
    vreči vlado abbattere il governo
    vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
    vreči iz postelje gettare dal letto
    vreči iz službe licenziare
    vreči iz spanja svegliare
    vreči iz tira sconvolgere, turbare
    vreči s prestola detronizzare
    pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
    publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
    pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
    vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
    vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
    vreči v ječo gettare in prigione
    vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
    pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
    vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
    vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
    pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
    pog. vreči čez vomitare
    kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    vreči iz stanovanja sfrattare
    vreči na tla abbattere, atterrare
    vreči nazaj rilanciare
    vreči s tečajev scardinare

    B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

    1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
    vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

    2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
    vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

    3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
    vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
    vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
    vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
    vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
    vrgel se je po očetu è suo padre sputato
  • vreči se [é] (vržem se) metati se sich werfen, (sich) stürzen
    vreči se na stürzen auf, sich werfen auf, einstürzen auf, (planiti) losstürzen auf, losstürmen auf, figurativno na delo: sich verlegen auf, sich in die Arbeit hineinstürzen
    vreči se po kom figurativno (jemandem) nachgeraten, nachschlagen, nach (jemandem) schlagen
    vreči se na tla sich [fallenlassen] fallen lassen
    vreči se v sich hineinwerfen in
    vreči se v stroške figurativno sich in Kosten stürzen, sich in Unkosten stürzen
  • vróč hot, (kot krop) boiling hot; fervid; tropical; figurativno ardent, passionate; burning

    vróča diskusija animated discussion
    vróči pas torrid zone
    vróč zrak hot air
    vróča voda hot water
    vróče mi je I am hot
    vróče je kot v peklu it's as hot as hell
    tam bo še vróče (figurativno) there will be hot work
    vróče podnebje hot climate
    vróče sonce hot sun
    postajalo mi je vróče I was getting hot
    imeti vróčo kri (figurativno) to be hot-tempered
    napraviti komu tla vróča pod nogami to make it hot (ali warm) for someone, to make the place too hot for someone
  • vseučilíški university(-), college(-); collegiate

    vseučilíški študent university student
    nekdanji vseučilíški študent ZDA alumnus, pl alumni
    vseučilíška tla, vseučilíško zemljišče campus
  • vulkanski pridevnik
    1. (o ognjeniški gori) ▸ vulkáni, vulkanikus
    vulkanski izbruh ▸ vulkánkitörés
    vulkanski krater ▸ vulkáni kráter
    vulkanski stožec ▸ vulkáni kúp
    vulkansko žrelo ▸ vulkáni kürtő
    vulkanska aktivnost ▸ vulkanikus tevékenység
    vulkansko delovanje ▸ vulkanikus működés
    vulkansko jezero ▸ vulkántó
    Površje Venere prekrivajo številni vulkanski kraterji in tokovi lave. ▸ A Vénusz felszínét vulkáni kráterek és lávafolyamok borítják.
    Na nekaterih delih visokogorja je prisotna vulkanska aktivnost. ▸ A magashegység egyes részein vulkanikus tevékenység észlelhető.
    Povezane iztočnice: vulkanska kamnina

    2. (o geološkem izvoru) ▸ vulkanikus, vulkáni
    vulkanska gora ▸ vulkanikus hegy
    vulkanski pepel ▸ vulkanikus hamu
    vulkanski prah ▸ vulkáni por
    vulkanska kamnina ▸ vulkanikus kőzet
    vulkanske skale ▸ vulkanikus sziklák
    vulkanska pokrajina ▸ vulkanikus táj
    vulkanska tla ▸ vulkanikus talaj
    Otoki so vulkanskega izvora in se nahajajo na križišču treh celin. ▸ A szigetek vulkanikus eredetűek és három kontinens találkozásánál helyezkednek el.
    Povezane iztočnice: vulkanska prst, vulkanski tuf, vulkansko steklo

    3. (silovit) ▸ vulkanikus
    Njena vulkanska energija je dodobra zaznamovala tudi njeno igralsko ustvarjanje. ▸ Vulkanikus energiája végigkísérte színészi pályáját.
  • warm1 [wɔ:m] pridevnik (warmly prislov)
    topel, ogret, vroč, razgret; strasten, goreč, zanesen, navdušen; živahen, prisrčen, prijazen, iskren
    figurativno vroč, neprijeten, težaven, nevaren; nespodoben; (barva) topel, temen
    pogovorno, sleng bogat, premožen, imovit
    lov svež (scent sled)
    blizek (cilju pri lovu)

    warm with wine razgret od vina
    a warm existence zagotovljena eksistenca
    warm friends intimni prijatelji
    warm thanks topla, prisrčna zahvala
    a warm welcome topel sprejem (dobrodošlica)
    warm work težko delo
    I am warm toplo (vroče) mi je
    to get, (to grow) warm ogreti se
    to make warm ogreti, segreti
    to make it warm for s.o. napraviti komu tla vroča pod nogami
    this place is too warm for me figurativno tu mi gori pod nogami
  • yield2 [ji:ld] prehodni glagol
    donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
    (redko) uvideti, priznati

    to yield 10% donašati 10%
    to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
    to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
    to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
    to yield consent privoliti
    to yield due honours izkazati dolžne časti
    to yield the point priznati poraz (v debati)
    to yield a profit trgovina prinesti dobiček
    to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
    to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
    to yield precedence to s.o. dati komu prednost
    to yield submission podvreči se
    to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
    yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
    to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
    to yield one's rights odreči se svojim pravicam
    to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
    to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
    neprehodni glagol
    donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
    zaostajati (to za)

    to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
    this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
    to yield to conditions privoliti v pogoje
    to yield to despair vda(ja)ti se obupu
    the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
    to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
    to yield to temptation podleči skušnjavi
    to yield under pressure popustiti pod pritiskom
    to yield to the times prilagoditi se časom (času)
    they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti
  • zagánjati (-am) | zagnáti (-žênem)

    A) imperf., perf.

    1. avt. avviare, mettere in moto:
    voznik je nekaj minut zaganjal avtobus al conducente ci vollero alcuni minuti per mettere in moto l'autobus

    2. scagliare, gettare; avventare:
    zagnati kozarec ob tla scagliare il bicchiere a terra

    3. condurre:
    zaganjati krave na pašo condurre le vacche al pascolo

    4. (poganjati, pognati) mettere germogli

    5.
    zaganjati smeh ridere
    zaganjati vrišč gridare, strillare

    B) zagánjati se (-am se) | zagnáti se (-žênem se) imperf., perf. refl.

    1. avventarsi:
    pes se je zagnal na vsiljivca il cane si avventò sull' intruso

    2. slanciarsi, scagliarsi, buttarsi:
    pren. zagnati se na delo immergersi nel lavoro, buttarsi a lavorare
  • zagnáti to throw; to fling, to hurl

    zagnáti krik to set up (ali to raise) a cry, to cry out, to shriek
    zagnáti na tla to hurl down
    zagnáti hrup to make a noise, to cause an uproar
    zagnáti se na to fall upon, on; pounce upon, at; to leap at
    zagnáti se za čim to make a dash for
    zagnáti se na sovražnika to make a dash at the enemy
  • zagnáti echar; lanzar ; (motor) poner en marcha

    zagnati na tla derribar; tumbar
    zagnati puško v koruzo (fig) fam echar la soga tras el caldero
    zagnati se na kaj abalanzarse a a/c
  • zamájati (-am)

    A) perf.

    1. scuotere, scrollare; far oscillare; far vacillare:
    zamajati z glavo scrollare il capo

    2. pren. sconvolgere, scombussolare:
    zjutraj je mesto zamajal potres stamane la città è stata scossa da un terremoto

    B) zamájati se (-am se) perf. refl.

    1. scuotersi; tremare; dondolare

    2. vacillare, traballare, barcollare (tudi pren.):
    zamajal se je celotni vrednostni sistem prese a vacillare l'intero sistema di valori
    pren. zamajal se mu je stolček gli traballava la poltrona
    tla so se mu zamajala pod nogami il suolo gli si spalancò sotto i piedi
    če pogledam kvišku, se mi zamaje v glavi se guardo in su mi sento girare la testa
  • zapíčiti (-im)

    A) perf. (con)ficcare, cacciar dentro, piantare:
    zapičiti kol globoko v tla conficcare il palo
    zapičiti oči, pogled v kaj ficcare lo sguardo in qcn., fissare con lo sguardo qcn.

    B) zapíčiti se (-im se) perf. refl.

    1. conficcarsi, piantarsi:
    trn se mu je zapičil v peto una spina gli si conficcò nel tallone

    2. pren. (natančno pregledati, proučiti) impuntarsi:
    carinik se je zapičil v njegovo prtljago il doganiere si impuntò a esaminare le sue valige
    zapičiti se v oči saltare agli occhi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zapičiti se v spomin restare fisso nella memoria
    avt., žarg. zapičiti se v nasproti vozeče vozilo investire frontalmente il veicolo, scontrarsi col veicolo proveniente dalla direzione opposta
    zapičiti se v vsako žensko molestare ogni donna

    C) zapíčiti si (-im si) perf. refl. pren. ficcarsi, fissarsi:
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
  • zasadíti to plant (v in, z with)

    zasadíti v tla to fix in the ground
    zasadíti vrt to lay out a garden
    zasadíti v presledkih to plant out
    zasadíti komu nož, bodalo v hrbet to stab someone in the back
  • zatrésti (-trésem)

    A) perf. scuotere, agitare, scrollare:
    zatresti drevo scrollare l'albero
    tla je zatresel nov potres il suolo fu scosso da un nuovo sisma, un nuovo sisma fece tremare il suolo
    šport. napadalec, očividno razpoložen, je kar trikrat zatresel (nasprotnikovo mrežo) l'attaccante in evidente stato di grazia segnò ben tre volte, fece una tripletta

    B) zatrésti se (-trésem se) perf. refl. tremare; tremolare:
    spet se je zatresla zemlja la terra ha nuovamente tremato
    ko je govoril, se mu je glas včasih zatresel mentre parlava, la sua voce tremò ripetutamente
    pog. pren. hlače so se mu zatresle se la fece nei pantaloni
  • zavrtéti (-ím)

    A) perf. ➞ vrteti

    1. girare, far girare; roteare, ruotare:
    voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
    zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
    hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

    2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
    zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
    zavrteti film proiettare una pellicola
    zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
    pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
    zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

    B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

    1. girare, fare giravolte

    2. volteggiare; rotolare:
    list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
    kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

    3. piroettare; saltare di qua e di là:
    gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

    4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
    pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

    5. pren. (zaplesati) ballare
  • zazíbati to rock; to cradle

    zazíbati otroka v spanje to rock a child to sleep
    potres je zazibal tla an earthquake shook the ground
    zazíbati se v upanje, da... to comfort oneself with (ali to find comfort in) the hope that...
    zaziban v varnosti lulled by a sense of security
  • zemlj|a2 [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
    gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
    globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
    obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
    plast zemlje die Bodenschicht
    prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
    pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
    vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
    vidljivost zemlje die Bodensicht
    obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
    letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
    potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
    na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
    letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
    letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
    na zemljo auf die Erde, auf den Boden
    pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
    vezan/navezan na zemljo erdgebunden
    pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
    v zemljo in die Erde, in den Erdboden
    vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
    figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
    zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
    vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
    letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
    voditi z zemlje letalstvo lotsen
    figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt
  • zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
    1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
    2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
    3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
    4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
    5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja