zgódba (-e) f
1. storia; narrazione, racconto, trama, azione; gled., film. copione:
v filmu je zgodba skrčena na najmanjšo mero nel film l'azione è ridotta al minimo
zgodba o vitezih okrogle mize la storia dei cavalieri della tavola rotonda
povedal ti bom svojo življenjsko zgodbo ti racconterò la storia della mia vita
rdeča nit zgodbe il filo del racconto
dramska, filmska zgodba la trama del dramma, del film
2. (krajše pripovedno delo v prozi) racconto:
detektivska,, zgodba racconto poliziesco
humoristična zgodba racconto umoristico
ljubezenska zgodba racconto amoroso, rosa
ljudske zgodbe racconti popolari
svetopisemske zgodbe storie della bibbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedno ista zgodba sempre la solita minestra, la solita solfa
Zadetki iskanja
- zgodíti se to happen (komu to someone), to occur, to come to pass, to come about, to chance; to take place; to befall
naj se zgodi, kar hoče! happen what may!, no matter what happens!
prav se mu je zgodilo! it served him right!
kar se je zgodilo, se je zgodilo what's done is done!
da se (ti) to več ne zgodi! don't let that happen again!
zgôdi se Tvoja volja! religija Thy will be done!
in nič se ni zgodilo and nothing happened
kdaj se je to zgodilo? when did it take place?
takó se je to zgodilo this is how it came about
zgodila se mu je nesreča he has had an accident, he has met with an accident
nesreča se nikoli ne zgodi sama misfortunes never come singly - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani - zljubíti se (-im se) perf. refl.
1. aver voglia; andare:
če se ti zljubi priti, bom vesel se hai voglia, se ti va di venire, sarò contento
2. piacere:
delal je, kadar se mu je zljubilo lavorava quando gli pareva e piaceva - zméšati to mix (z with); to mingle (with); (spraviti v nered) to disorder, to disarrange, to muddle (up); (zbegati) to confuse, to confound, to puzzle
zméšati komu glavo (figurativno) to perplex, to baffle, to turn someone's head
zméšati se to mix, to mingle
zmešalo se mu je (figurativno) he's gone out of his mind, he's gone mad; he (has) lost his reason, he is mentally deranged
zmešalo se mu je od preobilnega dela his brain is fuddled (ali befuddled) with overwork
se ti je zmešalo? are you out of your senses?
od samega premišljevanja (tuhtanja) se mu bo zmešalo all this brooding (ali thinking, rumination) will drive him mad - zmúzniti se (uiti) to escape; to slip away
zmúzniti se komu iz rok to slip from one's hands
skozi prste se ti zmuzne he slips through your fingers
zmúzniti se iz, skozi to wriggle out of, through
zmúzniti se v to wriggle one's way into - znák signe moški spol , signal moški spol , marque ženski spol , repère moški spol , indice moški spol , symptôme moški spol , symbole moški spol
(v pismu) vaš znak votre référence
znak bolezni (zdravja) signe de maladie (de santé)
bralni znak liseuse ženski spol, signet moški spol
znaki časa les signes des temps
časovni znak (radio) signal (ali top moški spol) horaire
delilni znak signe de la division
korekturni znak signe de correction
množilni znak signe de (la) multiplication
Morsov znak (akustični) signal morse, (pisani) caractère moški spol morse
odstotni znak symbole du pourcentage
prometni znak signal (ali panneau moški spol) de signalisation (routière)
stikalni znaki symboles des éléments de circuit
tovarniški znak marque de fabrique
vodni znak niveau moški spol de l'eau, filigrane moški spol
znak z zastavicami (mornarica) signal par fanions
na (določen) znak à un signal donné, sur un signal
v znak prijateljstva (zahvale) en (ali comme) signe d'amitié (de reconnaissance)
dati znak za odhod donner le signal du départ
to je dober (slab) znak c'est bon (mauvais) signe, c'est de bon (mauvais) augure
sporazume(va)ti se z znaki se faire comprendre par (des) signes - znák signo m ; distintivo m ; marca f ; señal f
Morsovi znaki signos m pl Morse; (simbol) símbolo m; (migljaj) seña f
prometni znak señal f de tráfico; (emblem) emblema m, insignia f; (bralni) señal f; (knjižni) signatura f
tovarniški znak marca registrada (ali de fábrica)
vodni znak marca de agua, filigrana f
bolezenski znak (simptom) síntoma m (tudi fig); (žig) sello m
razpoznavni znak marca distintiva
čudežni znak (rel) milagro m, prodigio m
na znak (od) a una señal (de)
dati znak hacer una señal (za de)
to je dober (slab) znak es una buena (mala) señal
to je znak časa es un signo de los tiempos
sporazume(va)ti se z znaki entenderse por señas - znán (-a -o) adj.
1. noto, notorio, illustre, famoso, insigne, emerito; solenne:
najeti znanega odvetnika ingaggiare, prendere un noto avvocato
obiskati znano letovišče fare vacanza in una famosa località di villeggiatura
znan lažnivec un solenne bugiardo
znana spogledljivka una notoria cocotte
2. noto, conosciuto:
znane in nanovo odkrite rastline le specie vegetali note e scoperte di recente
povzročitelj bolezni ni znan non si conosce, non si sa cosa provochi la malattia
3. conosciuto, diffuso:
ti običaji so znani na kmetih sono usanze diffuse nel contado
v mestu ni bil znan non conosceva la città
mat. znani člen enačbe membro noto dell'equazione - znàn connu
dobro znan bien connu
splošno znan notoire, public
svetovno znan connu de tout le monde, universellement connu, de renommée universelle
kot je znano comme on (le) sait
znan je, da on sait que, il est connu que
ali vam je to znano? êtes-vous au courant de cela?, avez-vous connaissance de cela?
gotovo ti je znano, da tu sais sans doute que, tu n'es pas sans ignorer (ali sans savoir) que
splošno znano je, da c'est un fait connu, tout le monde sait que, personne n'ignore que
biti znan s kom (bien) connaître quelqu'un - znáti (znám) imperf.
1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere
2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga
3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte - zópet adv.
1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!
2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo
3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta - zoprnež samostalnik
(nesramna, neprijetna oseba) ▸ undok személy, utálatos alak
Enajstletni Billy ob prihodu v novo šolo spozna zoprneža, ki mu takoj zagreni življenje. ▸ Amikor a 11 éves Billy megérkezik új iskolájába, egy utálatos alakkal találkozik, aki azonnal megkeseríti az életét.
Na paparace običajno gledamo kot na zoprneže, ki oblegajo znane, tudi kadar bi ti res potrebovali malce zasebnosti. ▸ Hajlamosak vagyunk a lesifotósokra úgy tekinteni, mint a hírességeket még akkor is ostromló, velük kellemetlenkedő alakokra, amikor azoknak tényleg szüksége lenne egy kis magánéleti nyugalomra. - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zvodenéti (-ím) perf. intr.
1. diventare acquoso
2. pren. svuotarsi, appiattirsi:
pren. kri mu je zvodenela è diventato anemico
led zvodeni il ghiaccio si scioglie
pren. kaj ti je pamet zvodenela ti ha dato di volta il cervello?! - žal2 [žau]
1.
biti žal leid tun (žal mi je es tut mir leid, pa če mi je še tako žal … so leid es mir tut, aber …)
žal mi je, da sem … ich bereue es, …
postati žal es bereuen (postalo mi je žal ich bereute es)
ne bo ti žal du wirst es nicht bereuen
2.
žal mi je koga (jemand) tut mir leid, ich bedauere (jemanden)
3.
žal mi je, da … (na žalost) ich bedauere, [daß] dass …
žal mi je, da Vam moram sporočiti … ich bedauere, Ihnen mitteilen zu müssen …
4.
ne biti žal česa (etwas) nicht scheuen, kein … scheuen (denarja/stroškov keine Kosten scheuen, truda keine Mühe scheuen)
5.
biti žal za kom/čim
biti žal po kom/čem (jemandem/einer Sache) nachtrauern - žàl1 desfortunadamente, desgraciadamente, por desgracia
žal mi je, da ... siento (ali lamento) que... (subj)
žal je on še bolan desgraciadamente todavía sigue enfermo
žal moram iti lo siento mucho pero tengo que marcharme
žal Vam ne morem pomagati es una verdadera lástima que no pueda ayudarle; desgraciadamente no puedo ayudarle
žal ti bo, da si to storil te pesará haberlo hecho - žálost (-i) f
1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile
2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale
3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio
4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!
5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol - žé adv.
1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita
2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia
3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più
4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me
5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio
6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!
7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi
8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male
9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io
10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti
11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui
12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?
13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono
14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica
15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela - želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for
zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing