Franja

zdrávi (-a -o) m, f, n il sano, la persona sana
PREGOVORI:
zdravi ne ve za svoje bogastvo chi ha sanità è ricco e non lo sa

zdrávje health

na vaše zdrávje! your health! (here's) to you!
škodljiv zdrávju injurious to health
biti pri dobrem (slabem) zdrávju to be in good (in poor) health
samo zdrávje ga je he is (ali he looks) the very picture of health
kipeti, prekipevati od zdrávja to be bursting with health
paziti na svoje zdrávje to take care of (ali to watch) one's health
piti komu na zdrávje to drink someone's health, to propose a toast to someone

združi|ti (-m) združevati vereinigen, vereinen (ponovno wiedervereinen); podjetja, društva, urade: zusammenlegen, integrieren, fusionieren, zusammenschließen; zemljišča: zusammenlegen; sprte strani, izgubljene družinske člane: zusammenführen; interese: unter einen Hut bringen; poglavja, predmete: zusammenfassen
združiti svoje sile sich zusammentun

zelenjavar samostalnik
1. (pridelovalec zelenjave) ▸ zöldségtermesztő, zöldségtermelő
Manjši zelenjavarji opuščajo proizvodnjo, medtem ko se veča proizvodnja maloštevilnih specializiranih zelenjavarjev. ▸ A kisebb zöldségtermesztők felhagynak a termesztéssel, míg a kis számú szakosodott zöldségtermesztők termelése nő.

2. (prodajalec zelenjave) ▸ zöldséges
Vsakdo pozna svoje prodajalce, vsakdo zaupa svojemu mesarju, svojemu zelenjavarju, svojemu peku in svoji ribarnici. ▸ Mindenki ismeri a saját árusait, mindenki megbízik a saját hentesében, zöldségesében, pékjében és halárusában.

3. neformalno (kdor ima rad zelenjavo) približek prevedka ▸ növényevő
Hitro je bilo očitno, da sva v primerjavi z najinimi gostitelji precej bolj "zelenjavarja", kot pa ne vem kako dobra mesojedca. ▸ Hamar kiderült, hogy a vendéglátóinkhoz képest, sokkal inkább „növényevők” vagyunk, nem nagy húsevők.

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zmánjšati to reduce; to lessen; to diminish; (izdatke) to retrench, to cut down on

zmánjšati hitrost to reduce speed
zmánjšati število uslužbencev to reduce clerical staff
zmanjšali smo svoje izdatke we cut down on our expenses

zóper against

nimam nič zóper I have no objection to it
sem (zelo) zóper to I am (dead) against it
ona je zóper to she is opposed to this
nahujskati koga zóper to set someone against
boriti se zóper to fight (ali to struggle) against (višje sile odds)
to je dobro zóper glavobol it is good for headaches
vzdigniti se zóper svoje voditelje to revolt against one's leaders

zréti (zrèm) perf. knjiž. guardare, fissare; considerare, osservare:
okno zre na dvorišče la finestra guarda, dà sul cortile
kritično zreti na svoje delo considerare con occhio critico la propria opera
potrtost je zrla z njenega obraza dal suo volto traspariva lo scoraggiamento
zreti smrti v obraz guardare in faccia la morte, essere in pericolo mortale
smelo zreti v prihodnost guardare con occhio intrepido al futuro

zvéza union, association; alliance; league; federation; confederation; coalition; connection, connexion, relation; communication

v zvézi z with reference to, in connection with
v tej zvézi in this connection
v zvézi z vašim dopisom, pismom with reference to your letter, in connection with your letter
strokovna zvéza trade union
Socialistična zvéza delovnega ljudstva Jugoslavije (Slovenije) the Socialist Alliance of the Working People of Yugoslavia (of Slovenia)
Zveza komunistov Jugoslavija (ZKJ) the League of Communists of Yugoslavia
Zveza sindikatov Slovenije the trade Union Federation of Slovenia
zvéza držav confederation
strokovna zvéza professional association, trade union, VB trades union
obrambna zvéza defensive alliance
poslovne zvéze business connections pl
poštne zvéze postal communications pl
Svetovna poštna zvéza Universal Postal Union
prometne zvéze traffic communications pl
železniška zvéza communication by rail
zakonska zvéza conjugal union, matrimony
to nima nobene zvéze z mojim vprašanjem it has nothing to do with my question
prav nobene zvéze ne imeti z to have no connection at all with, to have absolutely nothing to do with
to nima nobene zvéze s tem vprašanjem this has no bearing on (ali bears no relation to) this question
imeti zvézo z to be connected with; to have something to do with
sobi sta med seboj v zvézi the rooms communicate with each other
ostati v zvézi z to keep in touch with
z njimi imamo telefonsko zvézo we communicate by telephone, we keep in touch by phone
imeti (dobre) zvéze (figurativno) to have useful contacts, to know the right people
z zvézmi si priskrbeti službo (figurativno) to get a job by pulling strings
izkoristiti svoje zvéze to exploit one's contacts, to exert backstairs influence
dovesti, spraviti v zvézo to bring into contact
vlak ima zvézo s parnikom the train connects with (ali makes a connection) with the boat
prekiniti, pretrgati zvézo z to break off contact with; to sever one's connections with
skleniti vojaško zvézo to enter into a military alliance
stopiti v zvézo z (zvezati se z) to ally oneself to (ali with), to enter into an alliance, to form an alliance
stopiti v zvéze z to enter into relations with
vzdrževati trgovske (prijateljske) zvéze z to entertain (ali to maintain) commercial (friendly) relations with
zamuditi (železniško) zvézo to miss one's connection

zvezdnat pridevnik
1. (poln zvezd) ▸ csillagos
2. (v obliki zvezde) ▸ csillag alakú
3. (čaroben; nepozaben) ▸ legszebb, felejthetetlenPred dobrim letom dni je Julija Barsukova doživljala najbolj zvezdnate trenutke svoje športne kariere. ▸ Egy éve Julija Barsukova sportpályafutásának legszebb pillanatait élte át.

zvíjati to fold, to roll; to twine, to twist; to curve, to bend, to crook; to distort

zvíjati odejo, preprogo to roll a blanket, a carpet
zvíjati se to wind, to curve, to twist; (črv) to squirm; to wriggle; (les) to warp
zvíjati se od bolečin to writhe with pain
zvíjati se skozi goščavo to wriggle one's way through a thicket
kača se zvija (okoli svoje žrtve) the serpent coils itself (round its victim)

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
kaj želite od mene? what do you want from me?
ali želiš, da on pride? do you want him to come?
on želi dobiti to mesto he wants to get that post
želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
želéti si to long for, to yearn for
zelo si želéti domov to long for one's home
želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
kakor želite as you please, just as you wish
tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing

žêlja desire, wish; request; (hrepenenje) longing, yearning, craving, hankering, yen; (pohlep) cupidity, avidity, greed, greediness; (čestitka) congratulation

na žêljo trgovina if desired, on request
po žêlji as (ali if) requested, according to one's wish
na izrecno žêljo at the express wish (of)
dobre (slabe) žêlje pl good (bad) wishes pl
na splošno žêljo by general request
na žêljo g. X-a at the request (ali by desire) of Mr. X.
po moji žêlji in accordance with my wishes
moja srčna žêlja my heartfelt wish
pobožna žêlja (figurativno) pious hope (ali wish)
vroča žêlja ardent desire
to je moja edina žêlja it is the only thing I wish for, it is my only wish
naj bo po vaši žêlji! let it be as you wish!
izraziti žêljo to express one's desire
to so pobožne žêlje (figurativno, pogovorno) that's a piece of wishful thinking
od (dobrih) žêlja še nihče ni bil sit if wishes were horses beggars might ride
imeti žêljo to entertain a wish
vse je šlo (se je izšlo) po mojih žêljah everything turned out the way I wanted
to je bila le moja pobožna žêlja (figurativno) that was only my wishful thinking
uganiti žêlje koga to anticipate someone's wishes
ne morem ustreči tvoji žêlji I cannot comply with your wish
treba je znati brzdati svoje žêlje one must learn to cut one's coat according to one's cloth
izpolniti žêljo to satisfy a desire

žirija samostalnik
1. (skupina za ocenjevanje) ▸ zsűriSvoje nagrade najboljšim bosta podelila občinstvo in strokovna žirija. ▸ A közönség és a szakértő zsűri is díjazza a legjobbakat.
Prijavilo se je 146 projektov, žirija pa je na razstavo uvrstila 54 avtorjev. ▸ 146 pályamű érkezett be, és a zsűri 54 alkotót választott ki a kiállításra.

2. v športu (vodstvo tekmovanja) ▸ versenybíróság, zsűriTekmovalna žirija se je odločila za še eno uro prestaviti začetek smuka. ▸ A versenybíróság úgy döntött, hogy még egy órával elhalasztja a lesiklás kezdetét.
Finalno serijo so po odločitvi tekmovalne žirije skakalci začeli s četrtega zaletnega mesta. ▸ A zsűri döntése alapján a döntő sorozatot a negyedik beülőből kezdték a versenyzők.

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív vivant, vif , (živahen) animé, plein de vie (ali de vivacité) , éveillé

živi jeziki les langues vivantes
živ meja haie vive
žive slike tableaux vivants
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol (tudi figurativno)
živa teža poids vif
vse svoje žive dni durant toute sa vie, de son vivant
dokler bom živ tant que je vivrai, jusqu'à ma mort (ali mon dernier jour ali soupir)
ostati živ (pri življenju) avoir la vie sauve, survivre
biti živ sežgan (pokopan) être brûlé (enterré) vif
žive duše nisem našel je n'ai trouvé âme qui vive
ne priti komu do živega ne pas (pouvoir) venir à bout de quelqu'un, ne pas avoir prise sur quelqu'un
v živo zadeti piquer au vif
na žive in mrtve à la vie et à la mort, (boj) à outrance, à mort

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

žív vivo; viviente ; (živahen) vivaz

živi jeziki lenguas f pl vivas
živa meja seto m vivo
živa skala piedra f viva
žive slike cuadros m pl vivos (ali plásticos)
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
živa teža peso m en vivo
vse svoje žive dni (durante) toda su vida
živi in mrtvi los vivos y los muertos
dokler bom živ hasta mi muerte
ne bo več dolgo živ ya no vivirá mucho
ostati živ (pri življenju) quedar con vida, sobrevivir
on je živ portret mojega očeta es el vivo retrato de mi padre
biti živ sežgan (pokopan) ser quemado (enterrado) vivo
žive duše ni bilo videti no se veía alma viviente
ne prideš mu do živega fam no hay por dónde echarle mano
v mestu je vse živo ljudi la ciudad hierve de gente
prodati živo (govedo) vender en vivo
zadeti v živo (fig) herir en lo vivo
roditi žive mladiče ser vivíparo
rodeč žive mladiče (zool) vivíparo

živ|eti [é] (-im)

1. leben, (biti živ) am Leben sein
pustiti živeti (ne ubiti) leben lassen
živeti naprej fortleben, weiterleben
živeti in pustiti živeti figurativno leben und leben lassen

2.
bedno živeti vegetieren, dahinvegetieren
dobro živeti gut leben, (privoščiti si kaj) es sich wohl sein lassen, veselo življenje: kein Kind von Traurigkeit sein
znati živeti ein Lebenskünstler sein
živeti iz dneva v dan drauflosleben
živeti iz rok v usta von der Hand in den Mund leben
živeti kot grof leben wie die Made im Speck
živeti kot kralj wie ein König leben
živeti ločeno getrennt leben
živeti na koruzi in Onkelehe leben
živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben
živeti sam zase für sich leben, zurückgezogen leben
živeti skupaj [miteinanderleben] miteinander leben, zusammenleben, leben mit, zusammenleben mit
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
živeti tjavdan in den Tag hinein leben

3. tudi živalstvo, zoologija
živeti klateško vagabundieren
živeti nomadsko nomadisieren
živeti parazitsko parasitieren
živeti v leben in, ein -bewohner sein
(v vodi ein Wasserbewohner sein, v jamah ein Höhlenbewohner sein)
ki živi na/v … -bewohnend
(vodi wasserbewohnend, drevju baumbewohnend, jamah höhlenbewohnend)
ki živi v skupinah/tropih gesellig
živeti od (hraniti se z) leben von

4. kje: leben, wohnen, stalno: ansässig sein; v stanovanju, hiši: (eine Wohnung, ein Haus) bewohnen

5.
živeti življenje ein Leben führen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen
živeti na čigav račun (jemandem) auf der Tasche liegen
živeti v miru s kom mit jemandem in Frieden leben, auf Friedensfuß stehen mit
živeti v prepirih in Unfrieden leben
živeti v sovraštvu s kom in Feindschaft leben/liegen mit (jemandem)
živeti v zakonu eine Ehe führen

6.
živeti samo za aufgehen in (delo in Arbeit aufgehen)
|
figurativno živeti od lepih besed von Luft und Liebe leben
|
živel! Hoch!