Franja

dream¹ [dri:m] samostalnik
sanje, sen; sanjarjenje; ideal

a perfect dream čudovito lep
pogovorno a dream of a dress čudovito lepa obleka
the land of dreams svet domišljije
waking dream sanjarjenje

dritte: der, die, das dritte tretji, tretja, tretje; zum dritten, das dritte Mal tretjič; der dritte Stand tretji stan; die dritte Welt tretji svet; das dritte Reich tretji rajh, Mystik: tretje kraljestvo; ein dritter Ort nevtralen kraj; dritte Personen neprizadeti, tretji

drúgi (-a -o)

A) num.

1. (ki v zaporedju ustreza številu 2) secondo, II:
Filip II. Filippo II
v drugi polovici leta nella seconda metà dell'anno

2. (po vrednosti za eno stopnjo nižji od najboljšega) secondo, B:
žel. voziti se v drugem razredu viaggiare in seconda classe
hotel druge kategorije albergo di seconda categoria

3. (glede na pomembnost za eno stopnjo višji od najnižjega) secondo:
oblastni organ druge stopnje organo di secondo grado

4. (izmed dveh bolj oddaljen) altro:
na drugem koncu vasi all'altro capo del villaggio
po drugi strani d'altra parte

5. (ki sledi prejšnjemu) dopo, seguente, prossimo:
en dan je imel vročino, drugi dan pa je bil že zdrav un giorno aveva la febbre, il giorno dopo era sano sanissimo
upamo, da bo druga pomlad bolj sončna speriamo che la primavera prossima ci sia più sole

6. pren. (tak kot prvi) secondo, altro, novello:
imajo ga za drugega Paganinija lo giudicano un secondo Paganini
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je moj drugi jaz è il mio alter ego
blago iz druge roke merce di seconda mano
pog. druga stran medalje l'altro verso della medaglia, un altro paio di maniche
evf. spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo
pog. pren. igrati drugo violino fare la spalla a uno, avere un ruolo secondario
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven non ubbidisce, non ascolta
film. drugi plan secondo piano
sodišče II. stopnje tribunale di secondo grado
mat. na drugo potenco alla seconda potenza, al quadrato
drugi glas voce seconda
šola druge stopnje scuola di secondo grado, scuola media
šport. druga postava squadra di rincalzo
hist. druga fronta secondo fronte (in Normandia nella II guerra mondiale)

B) drúgi (-a -o) m, f, n

1. secondo (-a):
drugi je večji od prvega il secondo è più grande del primo
avt. žarg. voziti v drugi andare in seconda

2. eden ... drugi altro (-a):
eden poje, drugi pije, tretji vriska uno canta, un altro beve, un terzo strilla
eni se smejejo, drugi jokajo alcuni ridono, altri piangono; chi ride e chi piange
eni in drugi so bili jezni gli uni e gli altri erano furiosi

3. eden ... drug altro (-a):
bojita se eden drugega hanno paura l'uno dell'altro
hoditi eden za drugim camminare in fila indiana
padati eden za drugim cadere uno dopo l'altro

drùštveno-polìtičkī -ā -ō družbenopolitični: -a zajednica d. p. skupnost; -o vijeće družbenopolitični svet

držáven de(l) Estado; nacional; público

državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado

dr̀žāvnī -ā -ō državni: državni grb, porez; državni izdaci, zajmovi; -a himna, služba, stipendija, cesta, željeznica, železnica; -o dobro državno posestvo; -o pravo; -o vijeće, veće = državni savjet, savet državni svet; -o prvenstvo; državni udar

duecēnto

A) agg. dvesto:
correre i duecento metri šport teči dvesto metrov
siamo arrivati a pagina duecento prišli smo do dvestote strani
l'anno duecento d. C. leta dvesto po n.š.

B) m

1. dvesto:
il Consiglio dei Duecento hist. svet dvestotih

2. trinajsto stoletje:
un castello del duecento grad iz trinajstega stoletja

3. umet., lit.
il Duecento duecento

4. pl. šport dvesto metrov (v atletiki, plavanju):
correre i duecento teči dvesto metrov

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

duševnost [é] ženski spol (-i …) die Psyche, das Gemüt; die Seele; der Geist; (notranji svet) die Innenwelt

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

ēdō² -ere -didī -ditum

I. vzdigniti, med. vzrasti (prim. ēditus 3): in eximiam altitudinem editis arboribus Cu.

— II.

1. iz sebe da(ja)ti, od sebe da(ja)ti: animam ed. Ci. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, pro re publica vitam ed. Ci. življenje dati, libenter extremum spiritum ediderim Ci., cuniculus armatos edidit L., per os est editus aër Lucr.; ex aedibus me edidi foras Pl. odšel sem; poseb.: clamorem ed. Ci. krik zagnati, (za)kričati, voces, risūs ed. Ci. spregovoriti, zasmejati se, fletum ed. Ph. (za)ječati, tarnati, ed. gemitūs O. vzdihniti (vzdihovati), stokati, latratūs O. lajati, hinnitūs O. rezgetati, murmur O. mrmrati, sonum Cu., planctūs Iuv. žalovati; magnā caede editā N. po velikem prelitju krvi; pesn.: flumen editur in mare O. se izliva v morje, Maeander in sinum maris editur L.

2. occ.
a) roditi, poroditi; o ženskah: cum Vestalis geminum partum edidisset L. je porodila dvojčka, edidit … geminos Latona O., ed. fetūs nixibus V., aliquem maturis nixibus O., quem pertu sub luminis edidit oras V., in lucem edi Ci. na svet priti, roditi se, quos edidit Hypso Val. Fl., marem ed. Suet.; o živalih: animalia ex utero ed. Lact.; katahrestično tudi o moških: Electram Atlans edidit V., Maecenas atavis edite regibus H. rojenec kraljevih prednikov, flumine Gange edita O. hči reke Gangesa; pren.: Amorem Rhodope aut Garamantes edunt V. so njegovi roditelji, terra edit innumeras species O., frondem edit ulmus Col. poganja.
b) spise izda(ja)ti, objaviti (objavljati): annales Ci., de re publica libros Ci., edi tabulas populo imperavi Ci., libri, qui in vulgus editi sunt N., orationem scriptam ed. S., delere licebit, quod non edideris H., edere librum de vita alicuius Plin. iun., principes (življenjepise vladarjev) Vop.

— III. pren.

1.
a) in vulgus edere ljudstvu razglasiti (razglašati), (glas, govorico) raznesti (raznašati), (raz)širiti: edit in vulgus suo iussu illum profectum esse N., quae opinio erat edita in vulgus C.
b) (povelje) dati, izdati, zapovedati, zaukazati, veleti: edere mandata N. naročiti imperia L., ederet consul, quid fieri vellet L., edita Thaumantidos O. ukaz, povelje.

2. reči, izreči (izrekati), izgovoriti, naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), povedati, imenovati: haec prior edidit ore V. je izgovoril, ed. talia placido ore O., edidit flamen haec verba O., meum nomen iis ediderant Ci., ede illa, quae coeperas Ci. ep., postulata consulibus ed. Ci., edituri sunt iudicium Ci., ede hominis nomen H., dum, quae Crispini docuit me ianitor, edo H., ed. consilia hostium L., aliquem auctorem alicuius rei L., nomen L. Tarquinium L. imenovati se za Lucija Tarkvinija, ede tuum nomen et patriam O., ed. veros ortus O., auctor necis editur O., ed. annos et censum Plin., edam, si quis me consulat Iuv.; pesn. = pripovedovati, opevati: edam versibus Lucr., arma … violentaque bella parabam edere O. — Skladi: z dvojnim acc.: auctorem doctrinae Pythagoram ed. L.; z ACI: edunt fruges creari Lucr., hos navita templi edidit esse deos O.; z odvisnim vprašanjem: edant … , quid in magistratu gesserint Ci., quid sibi velit fabula, ede H.; occ.
a) (oraculum) edere preroštvo izreči, prerokovati: oraculum ed. Ci., Cu., ita ex fatalibus libris erat editum L., quam opem Delphicus edat O., mea fata ed. O., in vulgus edita responsa Cu., sortem oraculo editam Cu.
b) (pred sodiščem) svetovati, predlagati, imenovati, določiti koga: si reus tribus ederet, suam certe edidisset Ci. (tožnik je imel pravico svetovati 4 okrožja, obtoženec eno izmed njih odkloniti; prim. ēditiō in ēditīcius), toda: editi (= editicii) ad reiciendum iudices Ci.; quaesitorem ed. Ci., socium edidisti Quinctium Ci., iudicium id, quod edat Ci.

3. storiti, narediti, napraviti, povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, izvršiti, dovršiti: scelera, quae ab illo in patriam sunt edita Ci., quod facinus ille non edidit? Ci., nullum fructum ex se ed. Ci. (o ovcah) nobenega dobička ne dajati, haec dies edidit mores O., certamen, cladem, tumultum, trepidationem ed. L., povzročiti (povzročati), immortalia opera ed. L., operam ed. L. uslugo storiti, ferro strages, funera ed V., in eos omnia exempla cruciatusque C. dati jih na vse načine mučiti, ed. singulare patientiae exemplum Cu. vzgled … dati, proelia pugnasque Lucr., memorabile proelium Cu. znamenito bitko biti, digna spectaculo Cu.; drž.pr. (javne igre) prirediti (prirejati): edere munus gladiatorium L., ludos: Cu., T., Suet., spectaculum T., Circenses, pugnas navales, agonas, venationes Suet.; met.: gladiatores ed. T. gladiatorjem da(ja)ti nastopiti = gladiatorske igre prirediti (prirejati): pren.: ed. certamen quoddam maeroris Cu. prirediti žalovanje kakor za stavo. — Od tod adj. pt. pf. ēditus 3 vzdignjen, kvišku moleč, štrleč, vzvišen, visok, strm: Lucr., Col., collis ex planitie editus C., locis editioribus C., locus editus et paulatim ab imo acclivis C., admodum edito loco C., loco perexcelso atque edito Ci., conclave editum N. gornje nadstropje, locum extra urbem editum ceperunt N., mons in immensum editus S., collis magna parte editus S., locus editior S., collis editissimus S. fr., campus, … austro editus V. ki se vzdiguje proti jugu; kot subst.: ex edito Plin., in edito Suet., edita montium T. višine, samo edita T. višavje; pren.: ordo quasi editus in altum Ci., viribus editior H. močnejši, krepkejši.

education [edjukéišən] samostalnik
vzgoja, izobrazba, šolanje, pouk

free education brezplačen pouk
classical education klasična izobrazba
commercial education trgovska izobrazba
general education splošna izobrazba
primary (ali elementary) education osnovna izobrazba
secondary education srednješolska izobrazba
trade education strokovna izobrazba
board of education šolski svet

efferō², starejše ecferō, -ferre extulī ēlātum

I.

1. ven nesti, nesti iz, odnesti (odnašati), prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) iz … , izvesti (izvajati), izpeljati: litteras C., iubet efferri sine thecis vasa Ci., sua effere N. svoj denar s seboj vzeti, pater clipeum efferri iussit V.; pesn.: nisi laborem summa cum cura ecferas Acc. ap. Ci. če se ne potrudiš, mene efferre pedem posse sperasti? V. oditi. Od kod? s samim abl.: cistellam domo efferre Ter., signa portis efferri vidit L., rem adytis efferre V., caput antro efferre O. glavo pomoliti iz … , simulac pedem limine extulerat Enn. ap. Ci. je bil stopil čez prag, pedem aedibus efferre Pl., pedem portā non efferre Ci. ne ganiti se iz hiše, corripuit sese et tectis citus extulit altis V. je odhitel, je zapustil hišo, molita cibaria domo efferre C. s seboj vzeti; pesn.: quā gressum extuleram V. od koder sem bil prišel; s praep.: ex navi quae imperavi omnia efferre Pl., efferre tela ex aedibus Ci., honestatem secum ex hoc loco Ci., ex acie semivivus elatus N., semianimis de templo elatus N., efferre frumentum ab Ilerda C. iz okolice, penates a Troia mediisque ignibus V., vexilla e castris, arma extra fines efferre L. z zastavami, z orožjem oditi, odriniti. Kam?: puerum extra aedes usquam efferre Ter., aurum foras Pl., huc nassiternam cum aqua Pl., deam in terram L.; pesn.: quos in lucem natura extulit Ph. je na svet spravila; occ.: odnesti na pokopališče, pokopati, zagrebsti (prim. gr. ἐκφέρειν): eum amplo funere (amplissime Ci.) extulit N. ga je dal (kaj) svečano pokopati, elatus est in lecticula N., elatus publice (na državne stroške) N., unde efferretur, vix reliquerat N. je bil zapustil komaj dovolj za pogrebščino, ex testamento sic est elata H; pren.: tua rogatione funere elatam rem publicam esse Ci.

2. pren.:
a) izreči (izrekati), povedati, izgovoriti, izraziti (izražati): Varr., Q., verbum de verbo expressum extulit Ter., graves sententiae inconditis verbis efferuntur Ci., post effert animi motus interprete lingua H.
b) (skrivnosti) raznašati, širiti, razširjati, objaviti (objavljati): efferre clandestina consilia C., in vulgum disciplinam C., res elata defertur ad eius uxorem N. izblebetana, efferre has meas ineptias Ci., hoc foras Ci., aliquid sub auras efferre O. na dan spraviti, izblebetati, vocem eius in vulgus T.; z odvisnim vprašanjem: in vulgus militum elatum est, quā arrogantia usus interdixisset C.
c) roditi (o zemlji), sad prinašati: cum ager cum decumo extulisset Ci., agri fertiles multo plus efferunt quam acceperunt Ci.; pren.: ea, quae efferant aliquid ex sese, perfectiores habere naturas quam ea, quae ex iis efferantur Ci., vivida tellus tuto res teneras effert in luminis oras Lucr.; pren.: virtus fructum effert Ci., Italia effert genus acre virûm V.

II.

1. čez določeno mejo, predaleč voditi, zavesti: Furium longius extulit cursus L., Furij je predaleč zajezdil, Messium impetus extulit ad castra Volscorum L.

2. pren.: prevze(ma)ti, zanesti (zanašati); med. da(ja)ti se čemu prevzeti, zanesti (v sl. bolje akt.: strast, žalost idr. koga prevzame [prevzema], zanese [zanaša], prevlada, obvlada): si me efferret dolor, laetitia Ci., animum prospera fortuna effert L., dolore elatus et iracundiā Ci., efferri incredibili gaudio Ci., vi naturae atque ingenii Ci., irati efferuntur Ci., gloriae cupiditate efferebantur Ci., efferor studio videndi Ci., elati spe, iracundiā, laetitiā C., multitudo mobili impetu effertur Cu., voluptate canendi ac saltandi efferri Suet.

III.

1. vznesti (vznašati), vzgnati: pennis sublime elatus V., L., pulvis elatus L. vzvet; pren. speljati: Aurora mortalibus almam extulerat lucem V., si nona (devetič) diem aurora extulerit V., enalaga: ubi primos crastinus ortūs extulerit Titan V.

2. dvigniti (dvigati), (po)vzdigniti ([po]vzdig[ov]ati), poviš(ev)ati: caput altius extulit V., eff. alte dextram, clipeum sinistrā V., flammas … regia puppis extulerat V. je bila dala znamenje z ognjem, unum latus aggere extulerant T. — Smer z dat. smeri: os caelo, palmas caelo (proti, k nebu) V.; s praep.: ipse rursus singulos in murum extulit C., in altitudinem turris elata C., efferre dextram in iugulum V., bracchia ad superas auras (proti nebu) V., se ad sidera Ci., nubes ad caelum efferebatur (med.) Cu. se je dvigal, super capita scuta efferre T., supra humeri altitudinem manus efferre Q. Od kod? z abl.: caput undā (iz vode) V., piger Nilus cunctanter alveo sese ac languide extulerat Plin. Pren.: te … tam mature ad summum imperium per omnes honorum gradus extulit Ci., quorum animi altius se extulerunt Ci. so se povzdignili, povzpeli, patriam demersam extuli Ci., fortuna quem extulerat demergere est adorta N., contemptam gentem bellis efferre Cu., eum pecunia et honore efferre S. nagraditi in odlikovati, eum supra leges extulerat T. je postavil nad zakone, id eum in summum odium extulerat T. mu je nakopalo … sovraštvo, Agrippam ignobilem loco geminatis consulatibus extulit T.

3. pren.
a) (z besedami) vznesti (vznašati), hvaliti, častiti, slaviti, proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: multi pavonum pretia efferunt Varr. hvalijo, Pompei consilium summis laudibus efferre C., nemo extulit eum verbis Ci., quis est, qui id non maximis efferat laudibus Ci., poëtica quadam facultate versibus Aratum extulisse Ci., hunc … tres gravissimi historici summis laudibus extulerunt N. quorum laudibus in caelum fuerat elatus N. v zvezde kovan.
b) α) (v dobrem pomenu) se efferre izkaz(ov)ati se, odlikovati se: volo se efferat in adulescente fecunditas Ci., quasi lucent Athenae tuae, qua in urbe primum se orator extulit Ci., quae (virtus) cum se extulit Ci. β) pogosteje v slabem pomenu aliquem efferre koga ošabnega, prevzetnega storiti, poošabiti quae res extulit eum? Ci. quos fortuna extulit Ci. res gestae meae me nimis extulerunt Ci.; refl. in med. ošaben, prevzeten posta(ja)ti, prevze(ma)ti se, (po)ošabiti se, ponašati se s čim, postavljati se: hic me magnifice effero Ter., quod adeptus efferas te insolenter Ci., quos recenti victoria efferri sciret C., scelere atque superbia se ecferens S., exsultabit atque efferet sese L. Pogosto pt. pf. ēlātus 3, tudi kot adj. z adv. -ē,

1. ponašajoč se s čim, ponosen na kaj, ohol, ošaben, prevzeten: insolentiā elatus Ci., honoribus nostris elatus Ci., elati spe celeris victoriae C. barbarā arrogantiā elati dpiciebant nostros C. insula opibus elata N. Lysander hac victoria elatus N. elatius se gessit N., vane Ligus frustraque animis elate superbis V., hoc casu elatior Iulianus Amm.,

2. vzvišen, visok: gestus elatior sit Q. roke naj se bolj navzgor kretajo, rupes in immensum elata Amm. elati cadaverum aggeres Amm., animalia elatiora Aug., elatissimae lucernae Tert.; subst. neutr. pl.: elatiora clivi Col. višja mesta; pren.: animus magnus elatusque Ci., verba Ci., elate loqui, dicere Ci., elatior ingenii vis Q., supra modum elatus M. Tullius Q., elati modi Q., res elatior quam pressa et civilis oratio recipit Sen. ph.

ekonómski economic

ekonómska blokada economic blockade
ekonómska geografija economic geography
ekonómska komisija economic commission
ekonómska konferenca economic conference
ekonómska kriza economic crisis
ekonómski plan economic plan
ekonómsko načrtovanje economic planning
ekonómska pogodba economic agreement
ekonómska politika economic policy
ekonómski položaj dežele the state of a country's economy, the economic state (ali situation) of a country
ponovna ekonómska poživitev (oživetje) economic recovery
ekonómski razvoj economic development
ekonómska struktura economic structure
ekonómska unija economic union
ekonómska varnost economic security
ekonómski vzpon (konjukturni) economic boom
ekonómski svèt economic council
ekonómska zakonitost economic law

elephant [élifənt] samostalnik
zoologija slon

elephant bull slon samec
elephant cow slonica
elephant calf slonič
white elephant danajsko darilo, stvar, katere vzdrževanje stane več kot je vredna
elephant (paper) risalna pola 28 x 23 col
double elephant pola 40 x 26 1/2 cole
ameriško to see (ali get a look at) an elephant ogledati si svet

entero ves, cel, (po)poln; zdrav, krepak; deviški; pošten; dolg (hlače); stanoviten; pameten; ameriška španščina zelo podoben

el mundo entero ves svet
caballo entero žrebec
un hombre entero poštenjak
durante días enteros cele dni
escribir por entero izpisati (v celem)

entgegenstehend: die entgegenstehende Welt svet, ki smo z njim soočeni

entreprise [-priz] féminin podjetje; podvig; operacija; posel, zadeva; poskus; poseg; napad (sur na)

entreprise artisanale, commerciale obrtno, trgovsko podjetje
entreprise de constructions et de travaux terrestres podjetje za nizko gradnjo
entreprise individuelle, privée zasebno podjetje
entreprise industrielle, de transports aériens industrijsko pôdjetje, podjetje za letalske prevoze
entreprise des pompes funèbres pogrebni zavod
entreprise téméraire tveganje, riziko
entreprise contre la liberté, contre le droit de grève napad na svobodo, na pravico do stavkanja
caisse féminin de maladie de l'entreprise obratna bolniška blagajna
chef masculin d'entreprise vodja podjetja
conseil masculin, comité masculin d'entreprise obratni svet, odbor
gérant masculin d'entreprise obratovodja
s'engager dans une entreprise spustiti se v neki posel
mener à bien son entreprise svoje delo privesti do dobrega konca

Epicūrus -ī, m (Ἐπίκουρος) Epikur, sloveči grški filozof, roj. l. 342 v Samosu na otoku Samosu, umrl l. 270, ustanovitelj filozofske (epikurejske) šole, ki je imela užitek (ἡδονή, voluptas) za najvišjo dobrino ter ni priznavala nesmrtnosti duše in vplivanja bogov na svet in človeštvo: Pr., Q., Iuv., T., hoc Epicurus in voluptate ponit, quod summum bonum esse vult Ci., Epicuri de grege porcus H. (šalj.). Od tod adj. Epicūrēus 3 (Ἐπικούρειος) Epikurov, epikurski: doloris medicamenta illa Epicurea Ci. ep., secta Suet. Subst.

1. Epicūrēī -ōrum, m epikurejci, Epikurovi učenci, pristaši: Ci.; pren. = nasladneži, pohotniki: Sen. ph.

2. Epicūrēa -ae, f (sc. secta) Epikurova ločina, šola: Porph.