Franja

soséden (-dna -o) adj.

1. vicino, circonvicino, adiacente; adm. viciniore; dirimpetto:
stopiti v sosedni prostor entrare nel locale adiacente

2. confinante, confinario, contiguo, contermine:
sosedna država stato contermine
biti soseden confinare (con)

sottentrare v. intr. (pres. sottentro) pren.
sottentrare a (subentrare) stopiti na mesto; slediti (komu, čemu)

sredína (-e) f

1. metà, mezzo; centro; nucleo:
stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
določiti sredino stabilire il centro
žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

2. metà:
sredina tedna metà settimana
prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

4. pren. ambiente:
vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

5. polit. centro:
leva sredina il centrosinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
aritmetična sredina media aritmetica
sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio

Stand³, der, (-/e/s, Stände)

1. (Familienstand, Berufsstand) stan; seinen Stand verändern poročiti se; in den (heiligen) Stand der Ehe treten stopiti v zakonski stan

stand up

1. neprehodni glagol
vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
(javno) nastopiti, potegniti se (for za)

I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
to stand up in pogovorno nositi na sebi
I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

2. prehodni glagol
(le) zavlačevati; varati, slepiti
ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)

staplja|ti se (-m se) stopiti se verschmelzen

stávka strike; walkout

gladovna stávka hunger strike
splošna stávka general strike
opozorilna stávka token strike
solidarnostna stávka sympathy strike
stávka, v kateri delavci ne zapuste svojih delovnih prostorov sit-down, sit-down strike
napoved stávke strike notice
paraliziran zaradi stávke strikebound
kršitelj stávke strikebreaker, blackleg, scab
biti v stávki to be on strike
proglasiti stávko to call a strike
kršiti stávko to blackleg
odločiti se za stávko, skleniti stávko to decide on a strike
izzvati stávko to foment a strike
stopiti v stávko, začeti stávko to come out on strike
pridružiti se stávki to join a strike
stopiti v gladovno stávko to stage a hunger strike, to go on hunger strike
uprizoriti enodnevno stávko to stage a oneday strike
stávka se je razširila the strike has spread
preklicati, odložiti stávko to call off a strike

stávka gréve ženski spol , débrayage moški spol , arrêt moški spol (ali suspension ženski spol, cessation ženski spol) du travail

divja stavka gréve spontanée (ali non contrôlée, popularno sauvage)
gladovna stavka gréve de la faim
splošna stavka gréve générale
pravica do stavke droit moški spol de gréve
razglasitev stavke ordre moški spol de gréve
razglasiti stavko lancer l'ordre de gréve
stopiti v stavko se mettre en gréve, faire gréve
začeti stavko déclencher une gréve

stávka huelga f ; paro m

divja (gladovna, splošna, z zasedbo tovarne) huelga no organizada (del hambre, general, de brazos caídos)
podpihovalec k stavki incitador m a la huelga
pravica do stavke derecho m de huelga
prepoved stavke (stavkanja) prohibición f de huelgas
razglasitev stavke orden f de huelga, llamamiento m a la huelga, declaración f de la huelga
biti v stavki estar en huelga
stopiti v stavko declararse en huelga

stik¹ moški spol (-a …)

1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss

2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo

stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?

stík contact moški spol , jonction ženski spol , connexion ženski spol , liaison ženski spol , accouplement moški spol

cevni stik raccord moški spol de tube
kratek stik (elektrika) court-circuit moški spol
zemeljski stik (elektrika) contact à la terre, court-circuit à la terre, mise ženski spol à la terre
zvezdni stik connexion en étoile
biti v stiku s kom être en contact (ali en rapport, en liaison, en communication, en relations) avec quelqu'un
navezati stike s kom se mettre en relations (ali en communication, en contact, en rapport, en liaison) avec quelqu'un
stopiti v stik s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti stik établir la liaison (ali une communication, des contacts)

stík contacto m (tudi el)

kratek stik (el) cortocircuito m
menjalni stik contacto intermitente
zemeljski stik contacto a tierra
biti v stiku z estar en contacto con
navezati stike z ponerse en contacto con
spraviti v stik poner en contacto
stopiti v stik z entrar en contacto (ali en relación) con
vzpostaviti (prekiniti) stik z establecer (interrumpir) el contacto con

Stippvisite, die, kratko potovanje, kratek izlet; kratek skok; eine Stippvisite machen stopiti/skočiti (bei k/do)

stir³ [stə:]

1. prehodni glagol
(pre)mešati (tekočino); (po)drezati; (pre)tresti, premakniti, razgibati; spodbuditi, izzvati (to, into k)
razvneti, razburiti, razburkati

2. neprehodni glagol
(dati) se mešati; premakniti se, premikati se, gibati se, razgibati se; zbuditi se, vstati; razburiti se; reagirati (to na)
krožiti (novica), prenašati se; zgoditi se, dogajati se

anything stirring? se kaj dogaja? kaj novega?
not a breath (of wind) is stirring najmanjše sapice ni
to stir s.o.'s blood razburkati, razvneti, navdušiti koga
to stir one's coffee premešati si kavo
don't stir! ne premikajte se!
not to stir an eyelid niti z očesom ne treniti
not to stir a fingor (to help) s prstom (niti z mezincem) ne migniti (v pomoč)
to stir the fire podrezati ogenj
he never stirs out of house on se nikoli ne premakne iz hiše, vedno čepi doma
nobody is stirring yet nihče še ni vstal (iz postelje)
to stir heaven and earth figurativno napeti vse sile
to stir the heart ganiti srce
there is no news stirring nobena novica ne kroži
to stir one's stumps pogovorno hitreje stopiti, pohiteti, podvizati se
to stir s.o.'s wrath razjariti, razbesniti koga, spraviti koga v besnost

stópati¹ (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.

1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole

2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso

3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte

4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi

5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano

6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte

stopníca (-e) f

1. gradino, scalino, scala, scale; predellino:
stopati s stopnice na stopnico salire di gradino in gradino
stopnica vagona predellino (della vettura)
kletne stopnice le scale della cantina
kamnite, kovinske, lesene, marmorne stopnice scale di pietra, metalliche, di legno, di marmo
položne, strme stopnice scala piana, ripida
polžaste stopnice scala a chiocciola

2. pren. (stopnja, etapa) gradino, tappa:
to je samo ena stopnica k višjemu cilju è solo un gradino per raggiungere l'alta meta
stopiti na najvišjo stopnico zmagovalnega odra salire sul gradino più alto del podio dei vincitori
dvoramne stopnice scala a rampa
požarne stopnice scala di sicurezza, antincendio
tekoče stopnice scala mobile
samonosne stopnice scala alla marinara

stopníčka (-e) f gradino; predella, predellino, montatoio; scala, scaletta:
šport. stati na najvišji stopnički, stopiti, povzpeti se na najvišjo stopničko stare, salire sul gradino più alto

stran⁵ (proč) weg, fort
daleč stran fernab
hoteti iti stran fortwollen, wegwollen
držati stran od abhalten, weghalten (von)
držati se stran od wegbleiben
iti stran weggehen
moči stran wegkönnen, loskönnen
morati stran wegsollen, wegmüssen, fortsollen, fortmüssen
obrnjen stran abgekehrt
odpeljati stran fortbringen
pahniti stran wegstoßen
peljati stran wegführen
planiti stran davonstürmen, davonstürzen
pogledati stran wegsehen, wegblicken
poklicati stran wegrufen
poriniti stran fortstoßen
poslati stran fortschicken, wegschicken
potegniti stran abziehen, wegziehen
skočiti stran wegspringen
smeti stran fortdürfen, wegdürfen
spraviti stran wegbringen, wegschaffen, madež: fortkriegen, wegkriegen
stopiti stran wegtreten
teči stran wegrennen, weglaufen, fortlaufen, davonrennen
vreči stran wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
zdrsniti stran wegrutschen
zliti stran wegschütten, weggießen, fortgießen
zvabiti stran weglocken

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades