Franja

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

périr [perir] verbe intransitif poginiti, umreti; propasti; oveneti

périr carbonisé zgoreti
périr d'ennui (figuré) umirati od dolgega časa
périr à la guerre pasti, umreti v vojni
périr noyé utoniti
s'ennuyer à périr na smrt se dolgočasiti
périr de faim, de misère umreti od gladu, od bede
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem, kar je bilo na njej
faire périr ubiti; uničiti

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

Pest, die, Medizin kuga; figurativ nadloga; wie die Pest stinken smrdeti kot kuga; wie die Pest hassen na smrt črtiti; jemandem die Pest an den Hals wünschen želeti (komu) vse najslabše/naj ga hudič vzame

Phaedra -ae, f (Φαίδρα) Fájdra, Minojeva hči, Ariadnina sestra, Tezejeva soproga; ljubila je svojega pastorka Hipolita ter mu s svojim obrekovanjem nakopala smrt: V., O. (ki meri nom. Phaedrā), Hyg.

plank¹ [plæŋk] samostalnik
deska, platica, ograjnica, mostnica, ploh
figurativno opora
ameriško, politika program politične stranke

to walk the plank iti z zavezanimi očmi čez palubo, dokler ne zmanjka tal pod nogami (stara mornarska kazen), figurativno iti v gotovo smrt

plašíti (-im)

A) imperf.

1. spaventare; (odganjati) cacciare

2. impaurire, spaurire; (vznemirjati) inquietare, turbare:
plaši ga misel na smrt lo turba il pensiero della morte

B) plášiti se (-im se) imperf. refl.

1. aver paura di; temere (qcs.); knjiž. paventare

2. inquietarsi, turbarsi; (konj) adombrarsi

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plin¹ moški spol (-a …) das Gas ( vojskabojni Kampfgas, tehnika cepljeni Spaltgas, medicina črevesni Darmgas, dihalni Atemgas, dražilni Reizgas, tehnika generatorski Generatorgas, Luftgas, gorilni Brenngas, inerten Inertgas, izpušni Auspuffgas, rudarstvo jamski Grubengas, kanalski Kanalgas, koksarniški Koksgas, Kokereigas, kurilni Heizgas, mestni Stadtgas, močvirski Sumpfgas, neočiščen Rohgas, nosilni Trägergas, obtočni Umlaufgas, odpadni Abgas, plamenski Flammengas, povratni Rückgas, rafinerijski Raffineriegas, v jeklenkah Flaschengas, pogonski Treibgas, pokalni Knallgas, potisni Treibgas, pražilni Röstgas, smejalni Lachgas, solzilni Tränengas, stisnjeni Druckgas, strupen Giftgas, svetilni Leuchtgas, tekoči Flüssiggas, treskavi Knallgas, zaščitni Schutzgas, zemeljski Erdgas, živčni Nervengas, žlahtni kemija Edelgas, tehnika žrelni Gichtgas)
… plina Gas-
(dotok die Gasversorgung, dovod die Gaszuführung, die Gaszufuhr, erupcija die Gaseruption, der Gasausbruch, hladilnik das Gaskühlaggregat, die Gaskühlung, iskalnik das Gassuchgerät, izpuščanje die Gasentladung, izstop der Gasaustritt, ločilnik der Gasabschneider, naprava za izločevanje die Gastrennanlage, odjem die Gasentnahme, odvod der Gasabzug, poraba der Gasverbrauch, pralnik der Gaswäscher, pranje die Gaswäsche, prečiščevanje die Gasreinigung, pridobivanje die Gasgewinnung, razvijanje die Gasentwicklung, regulator za dotok die Gasregulierung, sesalnik der Gassauger, sušenje die Gastrocknung, utekočinjenje die Gasverflüssigung, vlek za prevoz der Gastankleichter, zbiralnik der Gassammelbehälter)
ki vsebuje plin gashaltig
ki tvori plin gasbildend, gaserzeugend
kurjava na plin die Gasheizung, die Gasfeuerung
kompresor na plin der Gaskompressor
odporen na plin gasfest
preurediti na plin gasifizieren
vonj po plinu der Gasgeruch
zaščita pred plinom der Gasschutz
obstojen proti zgorevalnim plinom gasecht
bogat s plinom gasreich
kuhanje s plinom die Gasküche
napolnjen s plinom gasgefüllt
ogrevan s plinom gasbeheizt
oskrba s plinom die Gasfernversorgung
zastrupitev s plinom die Gasvergiftung
zastrupljen s plinom gasvergiftet
razelektrenje v plinu die Gasentladung
varjenje v zaščitnem plinu die Schutzgasschweißung
čistilnik za plin der Gasreiniger
posoda za plin der Gasbehälter
prepusten za plin gasdurchlässig
prepustnost za plin die Gasdurchlässigkeit
priključek za plin das Gaszuführungsrohr
prižigalnik za plin der Gasanzünder
račun za plin die Gasrechnung
smrt zaradi plina der Gastod
plini množina Gase množina
(dimni Rauchgase)
rudarstvo za eksplozijo nevarni plini schlagendes Wetter
… plinov Gas-
(iskalnik das Gassuchgerät, izmenjava der Gaswechsel, Gasaustausch, izpust die Entgasung, odvod der Gasabzug, teorija die Gastheorie, tvorba Gaserzeugung, zmes das Gasgemisch)
mehanika tekočin in plinov die Strömungslehre
| ➞ → zemeljski plin

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

podhladit|ev ženski spol (-ve …) medicina, fizika die Unterkühlung
medicina smrt zaradi podhladitve der Kältetod, Erfrierungstod

pognati¹ (požênem) poganjati

1. iz hiše, službe: jagen (aus), hinausjagen, hinauswerfen
pognati v smrt in den Tod jagen
pognati v beg in die Flucht schlagen
figurativno pognati v zrak (razstreliti) in die Luft jagen
pognati kri v lica komu (jemanden) erröten machen

2. živino, divjad: treiben, kam: wohin treiben, wo hintreiben, navzgor, gor hinauftreiben; konje: in Galopp setzen

3. denar: (zapraviti) durchbringen, verjubeln, verlottern
pognati po grlu durch die Gurgel jagen
| ➞ → nagnati, zagnati, zabosti

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

pomilostíti amnistier, gracier, faire grâce à, accorder la grâce à, accorder une rémission

pomilostiti obsojenca accorder la grâce à un condamné
pomilostiti (na smrt) obsojeno osebo gracier un condamné (à mort)

posláti envoyer, expédier, faire parvenir, faire un envoi, acheminer

na dom poslati livrer à domicile
poslati kaj s kamionom, z ladjo, z letalom expédier quelque chose par camion, par bateau, par avion
poslati po koga envoyer chercher quelqu'un, faire venir, appeler quelqu'un
poslati koga k vragu envoyer quelqu'un au diable (ali à tous les diables, promener, paître)
poslati koga v smrt envoyer quelqu'un à la mort
poslati za kom faire suivre
poslati kot brzovozno, kot vozno blago expédier en grande, en petite vitesse
poslati na dopust, v ječo envoyer en permission, en prison
poslati naprej (pismo, pošto itd.) réacheminer
poslati nazaj renvoyer, réexpédier
poslati na ogled envoyer à vue
poslati ojačenja envoyer des renforts
poslati paket faire parvenir un colis
poslati paket, pismo priporočeno recommander un paquet, une lettre
poslati po pošti, po železnici envoyer (ali expédier) par la poste, par chemin de fer

posláti (póšljem) | pošíljati (-am) perf., imperf.

1. mandare, inviare, spedire:
poslati brzojavko, pismo spedire un telegramma, una lettera
poslati pomoč ponesrečencem inviare soccorsi ai sinistrati

2. mandare:
poslati ven mandare, cacciare fuori
poslati otroke v šolo mandare i figli a scuola
poslati po koga mandare a chiamare qcn.
poslati po zdravnika mandare per il medico, far venire il medico, chiamare il medico
šport. pren. poslati silovito bombo v gol tirare, sparare a rete
poslati komu kroglo v glavo sparare a uno, ucciderlo
pren. poslati koga k hudiču mandare qcn. al diavolo
poslati na trg nov izdelek lanciare sul mercato un nuovo prodotto
pren. njega bi bilo treba poslati po smrt è di una lentezza esasperante
evf. poslati, pošiljati pred puške condannare alla fucilazione; pren. condannare a morte, mandare incontro a una morte sicura
poslati sporočilo v eter mandare un radiomessaggio
žarg. pren. poslati učenca v klop dare un insufficiente
pren. poslati v zrak (razstreliti) minare, far esplodere
industrija pošilja v zrak velike količine strupenih plinov gli impianti industriali inquinano l'aria con grandi quantitativi di gas tossici
PREGOVORI:
kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo dove il diavolo non può entrare, manda una vecchia

poste moški spol podboj, steber; figurativno brezdelnež, postopač

poste indicador kažipot
poste de señal(es) prometna tabla
poste de telégrafo, poste telegráfico telegrafski drog
serio como un poste na smrt resen
dar poste držati (podpirati) koga
es un poste de taberna stalno sedi v gostilni
oler el poste (za)vohati nevarnost
ser un poste biti zelo topoglav, biti zelo naglušen, biti gluh ko riba

poteau [pɔto] masculin kol; drog; steber; sport drog pri golu

de gros poteaux (figuré) debele noge
poteau-affiches masculin steber za lepake
poteau de départ start(ni drog) (pri konjskih dirkah)
poteau-frontière mejni kol
poteau indicateur kažipot
poteau (télégraphique) brzojavni drog
poteau de torture(s) mučilni kol
au poteau! smrt!
mettre, envoyer au poteau obsoditi na smrt z ustrelitvijo