Franja

pâle [pɑl] adjectif bled; brezbarven, brez sijaja, mat; slaboten; argot, militaire bolan

pâles couleurs féminin pluriel, (médecine) bledičnost
pâle comme la mort bled ko smrt
pâle de peur, de rage bled od strahu, od jeze
visage masculin pâle bledoličnik

pálido bled, medel

ponerse pálido bled postati, prebledeti
pálido como la muerte, pálido como una sábana bled ko smrt

paniēre m

1. košara, jerbas:
paniere sfondato pren. potratnež. požeruh
avere le budelle in un paniere pren. biti na smrt prestrašen
far la zuppa nel paniere početi kaj nekoristnega, jalovega
rompere le uova nel paniere a qcn. pren. komu zmešati štrene

2. ekon. košarica:
paniere della spesa potrošniška košarica

pariō² -ere, peperī, partum, toda paritūrus (iz *p_er-i̯ō; indoev. kor. *per- roditi (menda povezan s kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), v lat. pars, gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je), prim. skr. pr̥thuka- otrok, tele, mladič, skot, gr. πόρις, πόρτις, πόρταξ tele, telica, stvnem. far, farro, nem. Färse telica, lit. periù valim = sedim na jajcih, lat. partus, Propertius (= „Negodnik“ = prezgodaj rojen otrok)) „na dan spravljati“, in sicer

1. (po)roditi (rojevati) (o ženskah); (s)kotiti, povreči, storiti, nesti, drstiti se, ikriti se (o samicah živali): Ca., Macr., Latona Deli Apollinem Dianamque peperit Ci., p. sine obstetricis operā, sine doloribus Pl., quā nocte Olympias peperit Cu., Lucinam in pariendo invocant Ci., p. equuleum L., animal Plin. (o kitu) žive mladiče, ova Ci. nesti, parere Plin. (o ribah) drstiti se, ikriti se, o drugih živalih tudi (s)kotiti, povreči, storiti; pt. pf. subst. (kot dep.) parta -ae, f „ki je rodila, porodivša“, porodnica: Col.

2. (redko o moškem spolu) (za)ploditi, oploditi (oplojevati), zaroditi: Caecil. ap. Non., leo pariet Poeta ap. Q.

3. metaf.
a) roditi, ploditi, ustvariti (ustvarjati): fruges et reliqua, quae terra pariat Ci., o philosophia, tu urbes peperisti Ci., ligna putrefacta pariunt vermiculos Lucr.; occ. iznaj(deva)ti, izumiti (izumljati), izmisliti (izmišlj(ev)ati) si: verba Ci., quae tota ab oratore pariuntur Ci., fabulae Scalam peperēre Iust.
b) pridobi(va)ti (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) (se), pripraviti (pripravljati) (si): consulatum, sibi laudem Ci., fructum labore Ci., virtute sibi tyrannidem N., victoriam ex hoste L., gratiam apud aliquem L. ali ab aliquo S. fr., sibi amicitiam cum aliquo N., paritur pax bello N., quidquid partum est Sen. ph. vse pridobitve, vse osvojitve; adj. pt. pf.: partus honor V. pridobljena, parta bona Ci., male partae opes Suet.; subst. partum -ī, n pripravek, zaloga: agricolae parto fruuntur V.; večinoma pl. parta -ōrum, n pridobljeno = pridobljeno premoženje, pridobitve: patris mei bene parta Ter., male parta male dilabuntur Naev. ap. Ci., parta viri retinere, amittere S., propter annonae caritatem ante parta consumpsisse Auct. b. Afr., parta a Lucullo T. ali parta retinere T. osvojitve.
c) occ. roditi (rojevati) = prizade(va)ti, povzročiti (povzročati) komu kaj, nakopa(va)ti si kaj, izkupiti (skupiti) kaj: discidium Lucr., odium Ter., dolorem Ci., ne quam suspicionem pareret N., invidia virtute parta Ci., letum sibi manu parare V. smrt si zadati, narediti samomor.

Opomba: Fut. I paribis: Pomp. ap. Non.; inf. parīre: Enn. ap. Varr., Pl. fr.; cj. impf. pariret: It.

partēnza f

1. odhod:
essere in partenza biti tik pred odhodom
partenza dal mondo pren. smrt
punto di partenza pren. izhodišče

2. šport start

3. odhod (vozila):
segnale di partenza znak za odhod

4. film prva klapa

patior, patī, passus sum (iz indoev. kor. *pē-, *pə-; prim. gr. πάσχω, πένϑος)

1. (po)trpeti, pretrpe(va)ti, prebi(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati), ne braniti se; o osebah: Pl., Ter., T., Gell. idr., damnum L., omnia saeva S., pati (zadobivati) et inferre (zadajati) vulnera L., pauperiem H., pauperies iubet quidvis facere et pati H., repulsam O., gravissimum supplicium C., dolores Ci., Lucinam V. porodne bolečine trpeti = roditi, rojevati; pogosto ultima, extrema pati Cu., L., V., T. zadnje, skrajno = najhujše pretrpeti, evfem. = smrt storiti, umreti; abs.: patietur, perferet, non succumbet Ci.; redko v dobrem pomenu: bonum Pl. mirno spreje(ma)ti, ne braniti se, quietem Cu. vdati se pokoju = počivati, exiguum pati (malo potrpeti, malo počakati), dum decolorentur Col.; o stvareh: tunc patitur cultūs (acc. pl.) ager O., nec ulla segetum minus dilationem patitur Plin., imbres et ventos fortius pati Col. (o trsu), vetustatem et aetatem p. Col., Sen. ph. držati se (o vinu); occ.: in silvis pati V. ob pičlem živeti, novem saecula patitur cornix O. prebije, preživi, p. muliebria S. ali Venerem O. vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se pohoti, virum Sen. ph. preda(ja)ti se moškemu.

2. trpeti, da se kaj godi, pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati): non passi sunt, qui circa erant V., quantum patibatur pudor Ci., ut diei tempus patitur C., ut tempus locusque patitur L., non feram, non patiar, non sinam Ci. tega ne morem, nočem, ne smem trpeti; pogosto z adv. libenter, facile, facillime p. Ci. rad, prav rad videti, (popolnoma) prav biti komu, moleste p. Ci. idr. ne videti rad, za zlo vzeti (jemati), indigne p. Ci. nejevoljno gledati, komu kaj ne biti po volji, aegre, aegerrime p. L. prav nerad videti, aequo, aequissimo animo p. Ci. (prav, zelo) ravnodušno trpeti (gledati); večinoma z ACI: Ter., Acc. fr., T. (Dial.), Lact., se occidi pasus non est Ci.; redkeje z ut: neque suam neque populi Romani consuetudinem pati, ut socios desereret C., quod si in turpi viro patiendum non esset, ut … Ci.; non pati s quin: nullam patiebatur esse diem, quin in foro diceret Ci. ni zamudil nobenega dne, da ne bi … ; non possum pati s quin ne trpim, ne morem trpeti, ne morem strpeti, da ne bi … : non possum pati, quin tibi caput demulceam Ter., miles non poterat pati, quin se armatum bestiae offerret Auct. b. Afr.; z acc. pt.: nec plura querentem passa Venus V. ni mi pustila več tožiti.

3. pustiti (puščati); z dvojnim acc.: Q., nihil intactum neque quietum pati L., non pati tacitum, quod … L. ne zamolčati (= ne brez graje, negrajano pustiti), da …

4. kot gram. t.t. trpeti = trpen (pasiven) pomen imeti: patiendi modus Q. trpna (pasivna) oblika (naspr. faciendi modus tvorna ali aktivna oblika), habere naturam patiendi Q. imeti trpno naravo (o glag. paciscor). — Od tod adj. pt. pr. patiēns -entis, adv. patienter

1. ki zna prenašati, prenašajoč; z gen.: Col., Q., Plin., Plin. iun., Suet. idr., laborum S., operum V. težko delo, incommodorum Ci., pericli V., manûm V. krotek; metaf.: consilii Cu. dovzeten za, (sc. campus) p. vomeris V. orno, navium patiens (o rekah) L., T. plovna; z inf.: p. vocari H. ki ga je mogoče imenovati.

2. vztrajen, potrpežljiv: Val. Max., Aug. idr., ferre aliquid patienter et fortiter Ci., difficultates patienter ferre C., ut patiens H., meae litterae te patientiorem lenioremque fecerunt Ci. ep., ne offendam patientissimas aures Ci., miserrimus et patientissimus exercitus C.; z ad z acc. gerundivi: genus minime ad morae taedium ferendum patiens L. ki prav nič potrpežljivo ne prenaša.

3. trd, trden, nepopustljiv, neobčutljiv: dens patientis aratri O., patientior saxo Pr.; occ. vzdržen, z majhnim zadovoljen, skromen: Lacedaemon H., nemoris patientem vivere dorso H., exercitui patientissimo luxuriem obiciebant C.

paura f strah:
aver paura (di) bati se česa
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
battere i denti per la paura šklepetati z zobmi od strahu
essere morto, mezzo morto di paura biti na smrt prestrašen
brutto da far paura grd kot smrtni greh
niente paura! brez strahu!

pazzo

A) agg.

1. nor, blazen; prismojen:
diventare pazzo ponoreti
urlare come un pazzo kričati kot obseden
pazzo furioso besen
pazzo da legare popolnoma prismojen

2. pren. nor, nespameten; pretiran; vratolomen:
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
correre a pazza velocità voziti vratolomno
darsi alla pazza gioia vdajati se noremu veselju
essere pazzo d'amore, essere innamorato pazzo biti noro, na smrt zaljubljen
fare spese pazze zapravljati na veliko
provare un gusto pazzo a fare qcs. noro se zabavati s čim
cose, roba da pazzi! saj to je noro!
fossi pazzo! saj nisem nor
tempo pazzo nestalno vreme

B) m (f -za) norec, norica; blaznež, blaznica

per-dō -ere -didī -ditum (per in dare)

1. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ubiti (ubijati), (u)moriti, usmrtiti (usmrčevati), pokonč(ev)ati, onesrečiti (onesrečevati): N., H., Petr. idr., perdendum mortale genus O., puerum perditum perdere Ci. docela pogubiti, funditus civitatem Ci., aliquem capitis Pl. vzeti komu življenje, izročiti koga smrti, nos quidem miseras perdidit Ter. ali quae (sc. mors) omnes cives perdiderit Ci. je (močno) užalostila; pesn.: serpentem O. ubiti, aethera umbrā Val. Fl. zatemniti.

2. (nravno, moralno) izpriditi (izprijati), (po)kvariti, pohujš(ev)ati: cur perdis adulescentem nobis? Ter., imperii mores Plin.

3. (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), zade(va)ti, izgubiti (izgubljati): L., Lucan., Plin. iun., Sen. ph., Sen. tr., Corn. idr., fortunas Ter., tempus, verba O., perditur lux H. se izgublja, p. operam Ci.; preg.: oleum et operam perdidi Ci. (gl. oleum).

4. (nepovratno) gubíti, izgubiti (izgubljati): Corn. idr., spem Pl., L., arma, zonam H., liberos, oculos, litem, vocem Ci., nomen Ter. pozabiti (pozabljati), vitam Mart. poginiti, umreti, „smrt storiti“, fugam Mart. pot na beg, proelio milites Cu., fortunas omnes libertatemque suam istius culpā perdidit Ci.; occ. pri igri izgubiti (izgubljati), zaigrati: non cessat perdere lusor O., lucrandi perdendive temeritas T. besno hazarderstvo, besna igralska vnema, quod in aleā perdiderat Ci. zaigra pri kockanju. — Od tod adj. pt. pf. perditus 3, adv. -ē

1. izgubljen (naspr. integer): res Ter., L., Ci., Eutr., classes perditae Ci., sum perditus Pl. izgubljen sem, po meni je; occ. izgubljen zaradi česa, v čem = zatopljen (pogreznjen) v kaj, nezmeren: luctu (maerore) perditus Ci., perditus amore Pl. ali samo perditus Pr., perdita V. ves (vsa) blazen (blazna) od ljubezni, blazno (smrtno) zaljubljen(a), perdite amare Pl. blazno ljubiti, biti smrtno zaljubljen, perditus amor Cat. nezmerna, blazna, perditi animi esse Pl. naburjen, razdražljiv, ujezljiv.

2. tisti, nad komer je zdravnik obupal, „odpisan“, obupen, brezupen, skrajno nesrečen, neozdravljiv (naspr. salvus, incolumis): perditus aeger O., perditā valetudine esse Ci. biti brezupno bolan, qui incolumes non potuerunt, perditi resistent? Ci., egestate et fame perditi Ci., plane perditus (ki je prišel popolnoma na kant, popolnoma obubožan) aere alieno Ci., perdita se in aquas misit O.

3. izprijen, popačen, zavržen, hudoben, malopriden, pokvarjen, podel, zločinski, zanikrn, brezbožen, preklet: homo Ter. malopridnež, lopov, podlež, perditi homines latronesque C., coniuratio perditorum hominum Ci., adulescens perditus ac dissolutus Ci., perdita atque dissoluta consilia Ci., mores Cu., luxuria N., nihil fieri potest miserius, nihil perditius, nihil foedius Ci., vita perditissima Ci., perdite se gerere Ci. ep., perdite vivere Aug.

Opomba: Star. cj. pr. perduim -is -it -int: Pl., Ter., di te (istum idr.) perduint! Ci., Ap.; star. cj. pr. perduar: Pl.; pass., iz prezentovega debla tvorjene obl. so le pesn. in poklas. (H., Amm., Vulg., Aug.); klas. lat. jih nadomešča z glag. pereō.

périr [perir] verbe intransitif poginiti, umreti; propasti; oveneti

périr carbonisé zgoreti
périr d'ennui (figuré) umirati od dolgega časa
périr à la guerre pasti, umreti v vojni
périr noyé utoniti
s'ennuyer à périr na smrt se dolgočasiti
périr de faim, de misère umreti od gladu, od bede
le navire a péri corps et biens ladja se je potopila z vsem, kar je bilo na njej
faire périr ubiti; uničiti

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

pès (psà) m

1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito

2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato

3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria

Pest, die, Medizin kuga; figurativ nadloga; wie die Pest stinken smrdeti kot kuga; wie die Pest hassen na smrt črtiti; jemandem die Pest an den Hals wünschen želeti (komu) vse najslabše/naj ga hudič vzame

Phaedra -ae, f (Φαίδρα) Fájdra, Minojeva hči, Ariadnina sestra, Tezejeva soproga; ljubila je svojega pastorka Hipolita ter mu s svojim obrekovanjem nakopala smrt: V., O. (ki meri nom. Phaedrā), Hyg.

plank¹ [plæŋk] samostalnik
deska, platica, ograjnica, mostnica, ploh
figurativno opora
ameriško, politika program politične stranke

to walk the plank iti z zavezanimi očmi čez palubo, dokler ne zmanjka tal pod nogami (stara mornarska kazen), figurativno iti v gotovo smrt

plašíti (-im)

A) imperf.

1. spaventare; (odganjati) cacciare

2. impaurire, spaurire; (vznemirjati) inquietare, turbare:
plaši ga misel na smrt lo turba il pensiero della morte

B) plášiti se (-im se) imperf. refl.

1. aver paura di; temere (qcs.); knjiž. paventare

2. inquietarsi, turbarsi; (konj) adombrarsi

plenilski pridevnik
1. (o živalih) ▸ ragadozóPovezane iztočnice: plenilska pršica

2. (o roparjih ali ropanju) ▸ rablóLačni ljudje in plenilske tolpe ropajo trgovine. ▸ Éhes emberek és rablóbandák fosztogatják az üzleteket.
Huni so dolgo veljali za primitivno plenilsko hordo, ki je na iskrih konjih prinašala smrt in razdejanje. ▸ A hunokat hosszú ideig primitív rablóhordának tartották, amely tüzes lovakon halált és rombolást hozott.
Bolniki pri sebi nimajo veliko denarja, zato je bil izkupiček plenilskega pohoda borih 25 evrov. ▸ A betegek nem tartanak maguknál sok pénzt, így a rablóhadjáat eredménye csupán 25 euró.

3. lahko izraža neodobravanje (izkoriščevalski) ▸ ragadozóPolitika je v bistvu prepojena s plenilsko logiko. ▸ A politika lényegében újjászületett a ragadozó logikával.
Ločujeva med tehnično korupcijo zasebne rabe javnih virov in med plenilsko vrsto korupcije. ▸ Megkülönböztetjük a közforrások magáncélra történő felhasználását mint technikai korrupciót illetve a ragadozó jellegű korrupciót.
Spopad z imperialisti je neizbežen, če se ne bodo odpovedali svoji nasilni in plenilski naravi. ▸ Az imperialistákkal való összecsapás elkerülhetetlen, ha nem változtatnak erőszakos és ragadozó természetükről.
Povezane iztočnice: plenilski kapitalizem

plin¹ moški spol (-a …) das Gas ( vojskabojni Kampfgas, tehnika cepljeni Spaltgas, medicina črevesni Darmgas, dihalni Atemgas, dražilni Reizgas, tehnika generatorski Generatorgas, Luftgas, gorilni Brenngas, inerten Inertgas, izpušni Auspuffgas, rudarstvo jamski Grubengas, kanalski Kanalgas, koksarniški Koksgas, Kokereigas, kurilni Heizgas, mestni Stadtgas, močvirski Sumpfgas, neočiščen Rohgas, nosilni Trägergas, obtočni Umlaufgas, odpadni Abgas, plamenski Flammengas, povratni Rückgas, rafinerijski Raffineriegas, v jeklenkah Flaschengas, pogonski Treibgas, pokalni Knallgas, potisni Treibgas, pražilni Röstgas, smejalni Lachgas, solzilni Tränengas, stisnjeni Druckgas, strupen Giftgas, svetilni Leuchtgas, tekoči Flüssiggas, treskavi Knallgas, zaščitni Schutzgas, zemeljski Erdgas, živčni Nervengas, žlahtni kemija Edelgas, tehnika žrelni Gichtgas)
… plina Gas-
(dotok die Gasversorgung, dovod die Gaszuführung, die Gaszufuhr, erupcija die Gaseruption, der Gasausbruch, hladilnik das Gaskühlaggregat, die Gaskühlung, iskalnik das Gassuchgerät, izpuščanje die Gasentladung, izstop der Gasaustritt, ločilnik der Gasabschneider, naprava za izločevanje die Gastrennanlage, odjem die Gasentnahme, odvod der Gasabzug, poraba der Gasverbrauch, pralnik der Gaswäscher, pranje die Gaswäsche, prečiščevanje die Gasreinigung, pridobivanje die Gasgewinnung, razvijanje die Gasentwicklung, regulator za dotok die Gasregulierung, sesalnik der Gassauger, sušenje die Gastrocknung, utekočinjenje die Gasverflüssigung, vlek za prevoz der Gastankleichter, zbiralnik der Gassammelbehälter)
ki vsebuje plin gashaltig
ki tvori plin gasbildend, gaserzeugend
kurjava na plin die Gasheizung, die Gasfeuerung
kompresor na plin der Gaskompressor
odporen na plin gasfest
preurediti na plin gasifizieren
vonj po plinu der Gasgeruch
zaščita pred plinom der Gasschutz
obstojen proti zgorevalnim plinom gasecht
bogat s plinom gasreich
kuhanje s plinom die Gasküche
napolnjen s plinom gasgefüllt
ogrevan s plinom gasbeheizt
oskrba s plinom die Gasfernversorgung
zastrupitev s plinom die Gasvergiftung
zastrupljen s plinom gasvergiftet
razelektrenje v plinu die Gasentladung
varjenje v zaščitnem plinu die Schutzgasschweißung
čistilnik za plin der Gasreiniger
posoda za plin der Gasbehälter
prepusten za plin gasdurchlässig
prepustnost za plin die Gasdurchlässigkeit
priključek za plin das Gaszuführungsrohr
prižigalnik za plin der Gasanzünder
račun za plin die Gasrechnung
smrt zaradi plina der Gastod
plini množina Gase množina
(dimni Rauchgase)
rudarstvo za eksplozijo nevarni plini schlagendes Wetter
… plinov Gas-
(iskalnik das Gassuchgerät, izmenjava der Gaswechsel, Gasaustausch, izpust die Entgasung, odvod der Gasabzug, teorija die Gastheorie, tvorba Gaserzeugung, zmes das Gasgemisch)
mehanika tekočin in plinov die Strömungslehre
| ➞ → zemeljski plin

počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia

podhladit|ev ženski spol (-ve …) medicina, fizika die Unterkühlung
medicina smrt zaradi podhladitve der Kältetod, Erfrierungstod