Franja

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata

all-overish [ɔ:lóuvəriš] pridevnik pogovorno

to feel (ali be) all-overish slabo se počutiti

amaterizem samostalnik
1. (neprofesionalna dejavnost) ▸ amatörizmus
Praktično sem iz popolnega amaterizma prišla v klub, ki je profesionalen na vseh področjih. ▸ Gyakorlatilag a teljes amatörizmusből egy minden téren profi klubba érkeztem.
Prejel naj bi 15 dolarjev plačila, kar je bilo proti vsem pravilom strogega amaterizma. ▸ Állítólag 15 dollár fizetést kapott, ami ellentmondott a szigorú amatörizmus minden szabályának.

2. izraža kritiko (slabo opravljeno delo) ▸ amatörizmus [rosszul végzett munka] ▸ hozzá nem értés
Gre za obrtniški amaterizem prve vrste. ▸ kontrastivno zanimivo Teljesen hozzá nem értő módon elvégzett kisiparosi munkáról van szó.
Sedanja vlada zelo kritizira ta sklep in ga označuje kot popoln amaterizem. ▸ A jelenlegi kormány erősen bírálja ezt a határozatot, és teljes amatörizmusként tünteti fel.

andrajo moški spol capa, cunja

estar hecho un andrajo slabo oblečen biti

anecken zadeti/zaleteti se (v, ob nekaj); bei jemandem anecken slabo naleteti pri, zameriti se (komu)

angustus 3, adv. -ē

1.
a) krajevno: ozek, tesen, ne prostoren, ne prostran (naspr. lātus, laxus, amplus): locus, domus, pontes Ci., aditus C., V., fines C., montes C. blizu skupaj stoječe, via, semita L., iter S., Lucr., mare N., fretum Lucr., aqua O., litus, nodus, pectus V., rima, cellae H., limes Lucan., frames Plin. iun., mensa Sen. tr., amictus Q., sus Plin. drobna, odor rosae Plin. ne (na) daleč dehteč, clavus Vell., Suet. ozek škrlatni rob na tuniki (prim. angusticlāvius), habenae Tib. nategnjeni, sagitta Cels. z ozko konico, hastae angusto et brevi ferro T., semitae angustissimae Ci., fauces portūs angustissimae C., tam anguste scriptum nihil est Ci., anguste sedere Ci. fr., anguste habitare Val. Max., angustius pabulari C. po ožjem prostoru, angustissime Pompeium continere C.; pesn.: intonet angusto pectore Callimachus Pr. ozkoprsno = v kratkih, preprostih stavkih; pogosto subst. angustum -ī, n ožina, ozek prostor, tesnoba: in angusto tendere (taboriti) L., angusta viarum V., T., thermopylarum angusta (= angustiae) Sen. ph., per angustum Lucr., in angusto si est Cels., in angusto laborare Sen. ph.; pren.: aliquid in angustum adducere, deducere, concludere Ci. utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati), in angustum deducere perturbationes Ci. strasti brzdati, (u)krotiti.
b) pren. časovno: kratek: nox O., dies O., Stat., angusti terminus aevi V., tempus Q.

2. pren.
a) tesen, stesnjen, neznaten, skop, reven, uboren: defensio Ci. ali oratio T. stesnjen, omejen, sensūs Ci. omejeni, res frumentaria C., aquatio Auct. b. Afr., angustam pauperiem pati H. na tesnem živeti, angustae civium domus T. uborno posestvo, res angusta domi Iuv., pectora angusta malis Sil., angustā differentiā Plin. z neznatnim razločkom, tenuis et angusta ingenii vena Q., cum spiritus eius (Demosthenis) esset angustior Ci. ep. ko mu je sapa pohajala, liberalitas angustior Ci. ep., fides angustior C. zmanjšan kredit, frumentum angustius provenerat C., angustius re frumentaria uti C., de numero pastorum alii angustius, alii laxius constituere solent Varr. nekateri več, drugi manj, aliis disputationibus abundantius occurrunt, aliis angustius Ci. v bolj skopi meri, angustius apud Graecos valere Ci. le v bolj omejenem (ožjem) smislu.
b) (o govoru) kratek, jedrnat, preprost: angusta atque concisa oratio Ci., angustae et concisae disputationes Ci., anguste dicere, facere Ci.; v slabem pomenu = po vsebini neumen, mučen: minutae angustaeque concertationes Ci., pungunt enim, quasi aculeis, interrogatiunculis angustis Ci.; od tod
c) (o mišljenju, značaju) neumen, ozkosrčen, nizek, nizkoten: consulum mentes angustae magnitudinem tanti imperii capere non poterant C., animi angusti et demissi erat Ci., nihil est tam angusti animi, tam parvi, quam amare divitias Ci., alii minuti et angusti Ci.
č) neprijeten, neugoden, slab, nevaren: res angustae Ci., rebus angustis animosus atque fortis appare H., spes ang. V., Sil., angustior petitio Ci., ea angustiora parietes faciunt Ci., angustius se habere Ci bolj v škripcih biti (pri spornem razpravljanju); pogosto subst. angustum -ī, n stiska, zadrega, sila: in angustum venire Ci. v zadrego priti, res est in angusto C. slabo kaže, in angusto spes est Cels.

anhören poslušati, Zeugen: zaslišati; jemandem etwas slišati, da ..., spoznati po tonu, da; sich gut/schlecht anhören lepo/slabo zveneti

animo m

1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno

2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno!

ankommen^*

1. priti, prispeti, dopotovati

2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri

3. gegen etwas upirati se (čemu)

4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)

5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)

anlassen^* pustiti vklopljeno; pustiti na (čem), obdržati na; einen Motor: zaganjati; Technik Stahl: popuščati, popustiti; figurativ jemanden anlassen prijeti, nadreti; sich (gut/schlecht) anlassen (dobro/slabo) se začenjati

annacquare v. tr. (pres. annacquo)

1. razvodeniti:
annacquare il vino razvodeniti vino

2. pren. omiliti, ublažiti:
annacquare un rimprovero omiliti grajo
annacquare una grave notizia ublažiti slabo novico

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

anschreiben^* zapisati, napisati (an na); jemanden anschreiben pisati (komu); anschreiben lassen kupiti na up; gut/schlecht angeschrieben sein biti dobro/slabo zapisan

antes rajši, prej; marveč, temveč, nasprotno

antes morir que vivir mal rajši umreti kot slabo živeti
no le debe nada, antes (bien) es su acreedor ničesar mu ne dolguje, nasprotno, on je njegov dolžnik

aporrear tepsti; vleči

aporrear las teclas slabo klavir igrati
aporrearse pretepati se; utruditi (zgarati) se

appointé, e [apwɛ̃te] adjectif plačan

être appointé au mois biti mesečno plačan
fonctionnaire masculin mal appointé slabo plačan uradnik

arg

1. (böse, groß) hud

2. (schlecht) slab; im argen slabo

3. (sehr) hudo, zelo (arg froh hudo vesel) zu arg prehudo; nichts Arges nič hudega

argomentare

A) v. tr. (pres. argomento) sklepati:
il suo stato d'animo si poteva argomentare da una certa suscettibilità o njegovem duševnem stanju je bilo mogoče sklepati po nekakšni preobčutljivosti

B) v. intr. navajati razloge, utemeljevati, dokazovati, argumentirati; umovati:
argomentare bene, male dobro, slabo utemeljiti

argument [argümɑ̃] masculin dokazni razlog, dokaz, argument; navedba vsebine, resumé

argument-massue argument, dokaz z gorjačo
c'est un argument sans réplique proti temu ni ugovora
appuyer son affirmation d'arguments très clairs podpreti svojo trditev z zelo jasnimi argumenti
tirer argument de sa mauvaise santé kot argument navajati svoje slabo zdravje

aria f

1. zrak:
aria compressa stisnjen zrak
aria condizionata klimatiziran zrak
aria viziata slab zrak
aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
corrente d'aria prepih
andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
dare aria a una stanza prezračiti sobo
discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
a pancia all'aria ležeč vznak
mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
ancora in aria še v zraku (načrt)
andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
aver paura dell'aria bati se lastne sence
non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
parlare all'aria govoriti v veter
missili aria-aria rakete zrak-zrak
PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

2. podnebje:
cambiare aria iti drugam
aria! šalj. stran! izgini!

3. veter, sapa:
non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

4. pren. videz, izraz; obraz:
che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
aria stanca utrujen videz
ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
ha l'aria di voler piovere kaže na dež
darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

5. glasba arija