Franja

hand¹ [hænd] samostalnik
roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

all hands vsa posadka, vsi delavci
on all hands povsod, na vseh straneh
at hand blizu, pri roki
at the hands of s strani nekoga
bloody hands grb grofije Ulster
a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
a bold hand energična pisava
with a bold hand pogumno
by hand ročno, na roko (narejeno)
by the hands of s posredovanjem
hand cash gotovina pri roki
a cool hand hladnokrvnež
figurativno clean hands čiste roke, čista vest
on every hand povsod okoli
even hands izenačeno
for one's own hand sebi v prid
from hand to hand iz rok v roke
from first hand iz prve roke
from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
from good hand iz dobrega vira
the hand of God božja roka
hand on heart roko na srce
heart and hands iz vsega srca
heavy on hand dolgočasen, mučen
with a heavy hand s trdo roko
with a high hand drzno, predrzno, naduto
his hand is out iz vaje je
hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
a legible hand čitljiva pisava
on the mending hand na poti k okrevanju
near hand leva stran
near at hand pri roki, blizu
a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
an old hand strokovnjak, star lisjak
off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
hands off! roke proč!
hands off policy politika nevmešavanja
on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
on the one (other) hand po eni (drugi) strani
out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
hands up! roke kvišku!
a slack hand brezdelje, brezbrižnost
to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
under the hand pod roko, skrivaj
under the hand of podpisani...
contract under hand preprosta pogodba brez pečata
the upper hand premoč, nadvlada
with one's own hand lastnoročno

Z glagoli:

to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
to be bound hand and foot imeti vezane roke
to be in good hands biti v dobrih rokah
to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
to bear a heavy hand zatirati
to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
to come to hand priti v roke, dospeti
to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
to do a hand's turn samo s prstom migniti
not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
to get a big hand dobiti velik aplavz
to get s.o. in hand dobiti koga v roke
to get one's hands in dela se zares lotiti
to get the upper hand dobiti premoč
to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
to give s.o. a free hand dati komu proste roke
to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
to have o.s. well in hand dobro se obvladati
to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
to have one's hands full imeti polne roke dela
to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
to hold hands držati se za roke
to hold one's hand zadržati se
to hold a good hand imeti dobre karte
to join hands združiti se
to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
to lend a hand pomagati
to make a hand napraviti dobiček
many hands make light work v slogi je moč
to pass through many hands iti skozi mnogo rok
to play into the hands of nevede komu delati v prid
to play a good hand dobro igrati karte
to play for one's own hand delati sebi v prid
to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
to shake hands with rokovati se s kom
to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
to strengthen the hands of podpreti koga
to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
to take in hand vzeti v roke, lotiti se
to take a hand at a game sodelovati v igri
to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
to take a hand in a matter vmešati se v kaj
to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
to try one's hand at poskusiti se v čem
to throw up one's hands obupati nad čim
to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
to witness the hand of overiti podpis
to write a good hand imeti lepo pisavo

head² [hed] samostalnik
glava; dolžina glave (pri konjskih dirkah); pamet, razum, nadarjenost; vodja, voditelj, predstojnik; šolski direktor, -ica; glava kovanca; glava, vrh, gornji del, vzglavje (strani, postelje, knjige, pisma, stopnišča itd); glava žeblja, kladiva, bucike; višek, kriza; pena na pivu, mleku; rogovje (srnjadi); oseba, komad, kos, glava (živine); stržen čira; izvir reke; zajezena voda; pritisk pare zraka, plina, vode; predgorje, rt
domačno plačilni, glavni natakar; streha na vozu; glavna točka (govora), poglavje (knjige), rubrika, stolpič (v časopisu)
ekonomija postavka (v računu, fakturi), kategorija
sleng latrina

above one's head težko razumljivo, prepametno za koga
at the head of na čelu
by head and shoulders; ali by the head and ears s silo, na silo
(by) head and shoulders above mnogo boljši od
by a short head za dolžino nosu, figurativno z majhno prednostjo
crowned heads kronane glave
a deer of the first head petleten jelen ali srnjak
navtika down by the head s prednjim delom ladje globoko v vodi
head of the family družinski poglavar
heads of state državni voditelji
the head and front bistvo, politika glava zarote, vodja upora
from head to foot od nog do glave, popolnoma
head first (ali foremost) z glavo naprej, figurativno nepremišljeno
a large head of game velik trop živali
hot head vročekrvnež
a beautiful head of hair gosti lasje
head over heels narobe, do ušes, na vrat na nos
old head on young shoulders pameten mlad človek
off one's head; ali out of one's head nor
over one's head viseč nad glavo (nevarnost); težko razumljivo
over head and ears; ali head over ears preko glave, do ušes, popolnoma
on this head o tem predmetu
out of one's own head sam od sebe, sam, na lastnem zeljniku
two heads are better than one kolikor glav, toliko misli
head of water vodni steber
heads or tails obe strani kovanca (pri metanju)
twopence a head 2 penija na osebo
sleng King's (Queen's) head poštna znamka
weak in the head slaboumen
head, cook and bottle washer kdor s svojim vedenjem poudarja svojo veljavo
figurativno on your head be it! naj gre na tvojo glavo, ti si odgovoren
ten head of cattle deset glav živine

Z glagoli:

to beat s.o.'s head off prekositi koga
pogovorno to bite (ali snap) s.o.'s head off uničiti koga
to bring to a head pripeljati do krize
figurativno to break one's head glavo si razbijati
to carry one's head high nositi glavo pokonci, biti ponosen
to come to a head priti do krize, zaostriti se; medicina zagnojiti se, dozoreti (čir)
sleng to do a thing on one's head igraje kaj napraviti
to drag in by the head and ears s silo privleči, za ušesa privleči
to eat (ali cry, scream, run) one's head off pretirano se razburjati
it entered my head v glavo mi je padlo
to give s.o. his head figurativno popustiti uzde
to get s.th. through one's head doumeti, razumeti kaj
to go over s.o.'s head biti pretežko za koga
to go to s.o.'s head v glavo stopiti
this horse eats his head off ta konj več pojé, kot je vreden
to have a good head for biti nadarjen za
to have a head imeti "mačka"
to have a good head on one's shoulders biti dobre glave
to have one's head in the clouds figurativno živeti v oblakih, sanjariti
to have one's head screwed in the right way imeti glavo na pravem koncu
to have a head like a sieve imeti glavo kot rešeto, biti pozabljiv
to hit the nail on the head točno zadeti
to keep one's head ostati miren
figurativno to keep one's head above water obdržati se nad vodo, životariti
to knock s.th. on the head onemogočiti kaj
to lay (ali put) heads together glave stikati, posvetovati se
to let s.o. have his head pustiti komu delati po svoji glavi
to lie on s.o.'s head biti komu v breme
to lose one's head izgubiti glavo
I cannot make head or tail of ne razumem, ne vidim ne repa ne glave
to make head izbiti na čelo, napredovati
to make head against uspešno se upirati
to be put over the heads of other persons pri napredovanju preskočiti druge
to put s.th. into s.o.'s head vtepsti komu kaj v glavo
to put s.th. into one's head vtepsti si kaj v glavo
to put s.th. out of s.o.'s head izbiti komu kaj iz glave
to put s.th. out of one's head izbiti si kaj iz glave
to put one's head in the lion's mouth izpostavljati se nevarnosti
to rear one's head glavo dvigniti
to run in s.o.'s head vrteti se komu po glavi
to run one's head against a brick wall riniti z glavo skozi zid
to shake one's head odkimati
to shake one's head at z glavo zmajati
to suffer from swelled (ali swollen) head biti zelo domišljav
to take the head prevzeti vodstvo
to take s.th. into one's head v glavo si kaj vtepsti
to talk over s.o.'s head za koga preučeno govoriti
to talk s.o.'s head off utruditi koga z nenehnim govorjenjem
to talk through the back of s.o.'s head neprestano v koga govoriti
to throw o.s. at the head of obesiti se komu za vrat
to talk one's head off nenehno govoriti
to turn one's head v glavo stopiti
to turn s.o.'s head glavo komu zmešati
to win by a head zmagati za dolžino glave (konj)
to work one's head off pretegniti se od dela, garati
heads I win, tails you lose izgubiš v vsakem primeru

hereinhageln: es hagelt herein toča leti skozi okno/vrata

hereinregnen: es regnet herein durch Fenster, Türen: dež nosi skozi okna/vrata, durchs Dach: streha pušča

hew^* [hju:] prehodni glagol
sekati, tolči, tesati, klesati; posekati (down)
odsekati, obtesati (away, off)
razsekati (asunder, up)
krčiti, utreti (pot)

to hew to pieces razsekati na koščke
to hew one's way through; ali to hew a path for o.s. prekrčiti si pot skozi, utreti si pot
to hew out a career for o.s. utreti si pot do poklica, pretolči se do poklica

hinaus (tja) ven; auf Jahre hinaus za leta naprej; über etwas hinaus preko, vrhu; über etwas hinaus sein biti preko (česa); darüber hinaus vrh tega; zum Fenster hinaus skozi okno (ven)

hinauswerfen^* vreči ven; zum Fenster hinauswerfen metati skozi okno

hindurcharbeiten: sich hindurcharbeiten prekopati se (skozi)

hindurchwandern prehajati (durch skozi)

Hintertreppe, die, zadnje stopnice; über die Hintertreppe skozi zadnja vrata

Hintertür, die, zadnja vrata; figurativ zadnja vrata, zadnja vratca (durch die Hintertür skozi zadnja vrata, sich eine Hintertür [offenlassen] offen lassen pustiti si zadnja vratca odprta)

Homērus -ī, m (Ὅμηρος) Homêr, starodavnikom najstarejši in najslavnejši grški pesnik, oče epskega pesništva, ki je spesnil znamenita junaška epa Iliado in Odisejo. Pripadal je jonskemu rodu Grkov: Ci., H., O., Q., Stat., Gell. Za nas je Homer (homersko vprašanje!) pesnik (ali bolje: dva), ki je uredil in združil prejšnje (manjše) epe, ki so se ohranjali skozi ustno izročilo. — Od tod

I. subst.

1. Homērida -ae, m (Ὁμηρίδης) homerjevec, posnemovalec Homerja (= κυκλικός): Pl. (?).

2. Homērista -ae, m (gr. ὁμηριστής) deklamator Homerjevih pesmi, rapsod: Petr.

3. Homērocentō -ōnis, m (gr. ὁμηροκέντρον) iz Homerjevih verzov skrpana pesem: Hier.

4. Homēromastīx -īgis, m (gr. ὁμηρομάστιξ) bič (= kritik) Homerja: Vitr. (o Zoilu [Ζώιλος]); metaf. vsak hud ali malenkosten kritik: Plin. Homērōnidēs -ae, m = Homērida: Pl. (?). —

II. adj.

1. Homēricus 3 (Ὁμηρικός) Homerjev, homerski: Q., Iuv., Tert., Agamemnon, Aiax Ci., versus Ci., Petr., carmen Mel., senex (= Nestor) Plin. iun., oratores Aus. pri Homerju.

2. Homērius 3 = Homēricus: scyphus Suet.

horizōn -ontis, acc. -onta, m (gr. ὁρίζων omejujoč)

1. kolobar, ki deli nebo v dva enaka dela in s tem določa, kaj lahko vidimo in česar ne moremo, obzorje, horizont: Hyg., Sen. ph., Macr., M. (prim. Ci. De divin. 2, 44, 92).

2. črta mejnica na sončni uri, potegnjena skozi središče, ki deli poldnevnik v dva enaka polkroga, horizont: Vitr.

hospitālis -e, adv. hospitaliter (hospes)

1. gostov, gostoljuben, gostov (gen. pl.), za gosta (goste), gostinski: tessera Pl. znak, ki ga je gostinski prijatelj pokazal, da so ga kot gosta sprejeli, aves Varr. ki se pred gosta postavljajo, sedes Ci. kjer biva kdo kot gost, mensa Ci., cubiculum, deversorium, beneficia L., caedes L. umor gosta, ius L. gostinska pravica, Iuppiter hospitalis (gr. ξένιος) Ci., Ap. zaščitnik gostov (gostoljubja) dii h. T., aquae h. Plin., vodovje, ki tako rekoč kot gost teče skozi jezero. Subst. hospitālia -ium, n sobe za goste, — gostinske prijatelje: Vitr.; poseb. sobe za tujce (na gledališkem odru): Vitr.

2. gostoljuben, gostinski, vabljiv: domus maxime hospitalis Ci., homo, qui semper hospitalissimus … existimatus est Ci., Theophrastus … scribit Cimonem Athenis etiam in suos curiales Laciadas hospitalem fuisse Ci., invitatio L., clementia Plin., numen, officium Amm., aliquem hospitaliter invitare, vocare L. ali excipere Cu., commeatūs hospitaliter advehere Cu.; pren.: pectus hospitale H. do vseh ljudi prijazno srce, h. umbra H., tellus Sen. tr., locus Sen. ph., solum Plin., nihil est hospitalius mari (namreč zaradi veliko pristanišč) Fl. Subst. hospitālēs -ium, m
a) gostinski prijatelji: Plin.
b) gostoljubni oziri: alia hospitalia comiter conservata L.

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hrabríti to encourage; to hearten, to cheer up, to animate; to embolden

hrabrili so ga s klici skozi vso dirko they cheered him on all through the race

hustle² [hʌsl]

1. prehodni glagol
suniti, suvati, dregniti
figurativno siliti, ščuvati koga (into k)
odvrniti koga (out of od)

2. neprehodni glagol
prerivati se, preriniti se (through skozi)
hiteti
ameriško, pogovorno prizadevno delati
ameriško, sleng goljufati, prosjačiti, pehati se za denarjem

ome on now! hustle! ne zapravljaj časa! pohiti!
to hustle s.th. through izvesti kaj

iactō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. iacĕre)

I.

1. venomer —, na raznih krajih metati, znova (večkrat) vreči, z vso silo (na vso moč) vreči, — metati: saxa Enn., aliquem de muro Enn. fr., ardentīs faces in vicinorum tecta Ci., de muro vestem argentumque C., flammas ad culmina V., ignem ali ardentes taedas ad fastigia V., Deucalion … lapides iactavit in orbem V., iactare cinerem immundum per agros V., odorem V. ali suam propriam de corpore lucem Lucr. na vse strani razširjati, in consulis domum quadrantes L., faces, incendia dextrā, ossa post tergum O., Iuppiter fulmina iactat O., iactare lumina in alicuius vultum O. oči obračati v … , semen Varr. ali semina O. sejati, undique iactato flore O., iactat basia tibicen Ph. na vse strani meče poljubčke z roko (prim.: qui … blanda devexae iactaret basia raedae Iuv.), frusta iactat familia (cani) Ph. ima navado grižljaje (kot) hrano metati, iactare (cani) candidum panem Petr., intestina canibus Ap., e muris semel ipsos cum coniugibus ac liberis in praeceps iactaverunt Cu.

2. occ.
a) vreči, metati kot kockarski t. t.: basilicum Pl. (gl. basilicus), numeros eburnos O., talos Suet.; abs.: tu male iactato O. glej, da vselej slabo vržeš.
b) proč (stran) vreči, — metati, odvreči, odmetati: merces Pl., arma multa passim L., iugum Iuv.

3. metaf. venomer (znova) govoriti —, govor napeljevati (napeljati) o čem, kaj za snov razgovora jemati, pretresavati, po ustih imeti, razpravljati, (iz)bruhati, izustiti: iactata res erat in contione Ci., ea in senatu saepe (saepius L.) iactata sunt Ci., accusatores libidines, amores, adulteria, Baias, actas, convivia iactant Ci., minae iactantur Ci., neque erit iusta causa … , quare suum terrorem falso iactari … patiatur Ci., maledictio, si petulantius iactatur, convicium nominatur Ci., pluribus praesentibus eas res iactari noluit C., ausus … voces iactare per umbram implevi clamore vias V. glas gnati, iactamus … omnīs te Roma beatum H. vsi v Rimu te blagrujemo, ves Rim te blagruje, iactare versus L., iocosa dicta in adversarios L., probra in aliquem L., cum multae querimoniae ultro citroque iactatae essent L., fabula iactaris in urbe O. vse mesto govori o tebi, iactare preces O., multa digna et vera verba in aliquem Aug.

4. occ. bahati in bahati se —, ponašati se —, šopiriti se s čim, hlastati, širokoustiti (se), razkazovati; z obj. v acc.: urbanam gratiam et dignitatem C., quamvis … iactes et genus et nomen inutile H., iactare verbis gloriam Ph., ingenium Q., vires regni Cu., haec … vero maiora iactabant Cu. so pretiravali; z ACI: Romam vos expugnaturos … fortes linguā iactabatis L., quo te iactas, Alcmenā nate, creatum? O., victoriam sui operis fuisse iactavit Cu., immodice iactans suum militem in obsequio duravisse T.; pogosto refl., redko med.: quam se iactare, quam ostentare solebat! Ci., si intolerantius se iactant Ci., quem ad finem sese effrenata iactabit audacia? Ci., ne quis sit lucus, quo se plus iactet Apollo V. s katerim bi se mogel Apolon bolj ponašati, se formosum iactare Ph. bahati se s svojo lepoto, exsultare in somno immoderateque iactari Ci.; v gerundivu: non iactandi mei causā Ps.-Q.; z nakazanim vzrokom: iactavit, quod non laqueo strangulata … foret T., in S. Roscii bonis se iactare Ci., qui ita se in populari ratione iactarat Ci., coloni, qui se in insperatis … pecuniis sumptuosius … iactarunt Ci. ki so se … prebahato vedli, iactare se de Calidio Ci. ali de genere Hier. glede na … , zaradi … , se iustitiae (gen.) Hier. s pravičnostjo; proti komu? z dat.: Iliae dum se … iactat ultorem H., stultae dum te iactare maritae quaeris O. Od tod adj. pt. pr. iactāns -antis, adv. iactanter

1. v slabem pomenu = bahajoč se, bahat, bahav, širokousten: insolens, arrogans, iactans Ci. fr., epistulae iactantes et gloriosae Plin. iun.; z gen.: sui iactans Q. samohvalen; komp. iactantior preveč ponašajoč se s svojo imenitnostjo: V., Plin. iun. idr. iactantior hic paulo est H.; kot adv.: Amm., Aug., v komp.: Prud., iactantius litteras ad aliquem componere T. preveč samohvalno, nulli iactantius maerent T. bolj očitno.

2. v dobrem pomenu = visokomiseln, vzvišen: iactantior Roma Stat., iactantior aula Cl.

II.

1. sem in tja metati, — (pre)gibati, premetavati, tresti, stresati, vihteti, mahati s čim: se iactare (namreč od bolečine) Ci., in hoc crimine cerviculam iactare Ci. z glavo stresati (zmajevati), cum (homines aegri) aestu febrique iactantur Ci. kadar trese (bolnike) vročica in mrzlica, diu iactato bracchio C., iactatur aër motu Lucr., iactare oculos Lucr. sem in tja obračati, bidentes V. kopačo (kramp) vihteti, sistra manu, caestūs, bracchia, colla, togas, in suo sanguine corpus O., saxa saxis (ob kamne) et … materiem O., iactata per orbem fax O., iactatae comae, iactatus crinis per auram, iactatae pennae O., boreas iactatis insonat alis O. s perutmi plahutajoč, (equi) iactant cervicem et calces Cu.

2. sem in tja gnati, — goniti, — dreviti, — pehati, preganjati: iactari adversa tempestate in alto Ci., — pelago omnia circum litora V., — fluctibus in Ionio (mari) O., — saevitiā maris Vell., multum ille et terris iactatus et alto V., dum … ventis dubius iactabar et undis O., iactata flamine navis O.; metaf.: qui in hac tempestate populi iactemur et fluctibus Ci., multis iniuriis iactatus Ci., multos per labores iactari V., prebijati (prerivati) se skozi … , ipsa velut navis iactor O., iactari varietate fortunae Cu., — variis casibus Vell., Q., — per varia bella Iust.; pesn.: curas pectore iactare V. skrbem v prsih valovati pustiti; med. = kolebati, omahovati: iactabatur nummus Ci. denarna vrednost je kolebala, — je bila nestanovitna, inter spem metumque iactari T., Amm.; refl.: opiniones se iactantes Ci. nasprotujoča si; (o osebah) refl.: iactare se ali pass.: iactari gnati se, pehati se, truditi se, ukvarjati se —, baviti se —, pečati se s čim: se in causis centumviralibus Ci., se in re publica (za državo) non valde Ci., se tribuniciis actionibus L., forensi labore iactari Ci., utrum is … in hoc declamatorio sit opere iactatus Ci.

3. occ. (ritmično) premikati, (pre)gibati: bracchia in numerum iactare et cetera membra Lucr., iactare manūs O. in Pr. (o plesalcu), Q. (o govorniku); refl.: se iactare Ci. (o govorniku).

4. mučiti, trapiti, nadlegovati, privijati: iactor, crucior, agitor Pl., clamore convicioque iactatus est Ci. ep., te vero … quam omni ratione (sit) iactaturus, videre iam videor Ci., iactatur domi suae vir primarius Ci. grdo ga zdelujejo, hudo mu napletajo, haec … tantis ubi morbis corpore in ipso iactentur Lucr.

ici [isi] adverbe tu, tukaj; sem, semkaj

d'ici od tu, od tod
par ici tod, tu skozi
ici-bas tu doli, na tem svetu
d'ici-bas zemeljski
jusqu'ici do tu, do sedaj, doslej
d'ici là dotlej; medtem
d'ici peu v kratkem
d'ici en huit čez teden dni
d'ici à ce que (subj) dokler ne
d'ici (à) demain do jutri (zjutraj); še dolgo
d'ici un an čez leto dni
d'ici trois jours čez tri dni
d'ici près čisto blizu
à partir d'ici od tu, odslej, od sedaj naprej
j'en ai jusqu'ici (familier) sit sem tega, čez glavo imam že tega
il n'en est pas question d'ici longtemps o tem še dolgo ne more biti govora