Franja

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

frime [frim] féminin, familier videz, laž, pretvara

pour la frime samo na videz
c'est de la frime to je zlagano, to ni resno

friolera ženski spol malenkost

cuesta la friolera de cien duros (ironično) stane samo 500 peset
hace una friolera de años je že precéj let tega
pararse en frioleras zadrževati se pri malenkostih

gale [gal] féminin garje, srab; figuré strupen jezik

une méchante gale zlobna, hudobna, obrekljiva ženska
avoir, attraper la gale imeti, dobiti garje
je n'ai pas la gale nisem garjav
(populaire) ne pas avoir la gale biti zdrav, ne imeti kake ostudne bolezni
n'avoir pas la gale aux dents imeti zdrav, dober tek (apetit)
(familier) c'est une gale, il est mauvais comme une gale on je zloben, samó obrekuje druge ljudi

galerie [galri] féminin galerija, (dolga) dvorana; dvorana z umetninami, slikami; trgovina z razstavljenimi slikami; (dolg) balkon, mostovž; terasa; théâtre balkon, galerija; pokrit ali podzemeljski hodnik; (rudniški) rov; automobilisme prtljažnik (na strehi avtomobila)

une galerie de médailles zbirka medalj
galerie de mine rov v rudniku
la galerie gledalci, občinstvo
pour la galerie samo na videz
il dit ça pour la galerie, mais il n'y croit pas to govori le na videz (za druge), verjame pa tega ne

Gallī¹ -ōrum, m (Γάλλοι, prim. Celtae in Galatae) Galci, Kelti, zelo razširjen narod, ki je bival v severni Italiji, v Franciji, v južni donavski kotlini in v Mali Aziji VARR., CI., V., L., T. Sg. Gallus -ī, m Galec: AFR. FR., CI., C., SEN. PH. Galla -ae, f Galka: L.; tudi kot adj. Gallus 3 galski: miles L. EPIT., Gallae mulieres S., Galla credulitas MART. – Od tod

I. subst. Gallia -ae, f (sc. terra, gr. Γαλατία) Galija, galska (keltska) dežela, ki so jo Rimljani glede na Alpe (kot naravno mejo) razdelili na dva dela, imenovana

1. Gallia cisalpīna (citerior, togāta) Galija tostran Alp, Tostranska Galija = kraji severnoitalijanske nižine ob Padu, Severna Italija, ki so jo galska plemena poselila po l. 400: CI., C., SUET. idr.

2. Gallia trānsalpīna (ulterior, bracāta, comāta) Galija onstran Alp, Onostranska Galija = današnja Francija: VARR., CI., C., T., SUET. idr. Ta Galija se je zopet delila na 4 dele, imenovane
a) Gallia Nārbōnēnsis: MEL., T. ali provincia Nārbōnēnsis: PLIN., T., tudi samo provincia: C., PLIN., Narbonska Galija, Narbonska pokrajina, današnja Provansa (Provance) do Rodana.
b) Aquītānia -ae, f Akvitanija med Pireneji in Loaro: C., MEL., PLIN., T.
c) Gallia Celtica: C. Keltska Galija, ali Gallia Lugdūnēnsis: PLIN., T. Lugdunska Galija med Loaro, Seno in Marno.
d) Gallia Belgica: PLIN. ali samo Belgica -ae, f: PLIN., T. Belgijska Galija, Belgija ob spodnjem Renu. Zato pl. Galliae Galije, poseb. = Onstranska Galija glede na svoje posamezne pokrajine: CI., C., L., CAT., SUET., FL. tres Galliae, quas Caesar vicerat: L. EPIT. –

II. adj.

1. Gallicus 3, adv. -ē galski: CA., COL., MART. idr. copiae CI., ager VARR., CI., L. ali provincia SUET. del Umbrije (kvestorska pokrajina), arma, naves, murus, consuetudo C., gens S., canis GELL., O. galski hrt (za zajčji lov), ventus VITR. severo-severovzhodnik, cohortes, incendia, mare T., foedus T. z Galci, sermo HIER. latinščina, kakršno so govorili v Galiji, Gallicē VARR. AP. GELL., Gallicē dicere GELL.; subst. gallica -ae, f (sc. solea) galski čevelj, opanek, galska plesníca, galska sandala (galoša): CI.

2. Gallicānus 3 (nadaljnja tvorba iz Gallicus) galski = iz galske pokrajine (ager Gallicus) ali v njej, umbrijski, iz Umbrije: CA. FR., VARR., COL., AP., SUET., ager CI., legiones CI. rim. legije v galski pokrajini (v Umbriji); subst. Gallicānī -ōrum, m Galci, preb. omenjene pokrajine: VARR., CI. FR.

3. Gallulus 3 (demin. Gallus) galski: Roma AUS. (o mestu Aratu).

gallīnāceus (gallīnācius) 3 (gallina) kokošji, kurji: CELS. gallus gallinaceus PL., LUC. FR., CI. idr. ali samo gallinaceus COL., PLIN., SUET., VOP. domači petelin, ova VARR., pullus KOM., VARR., L. pišče, mares COL. petelini, salacitas COL. petelinja, fimus PLIN. kokošjak, kurjak, lac PLIN. (gl. lac); metaf.(bot.) kot rastlinsko ime pedes gallinacii PLIN. petelinček, rosnica (Fumaria bulbosa, LINN.).

ganz (unversehrt) cel, ves, popoln, Mathematik cel, Stunde, drei Wochen: cel, Welt, Tag, Europa: ves; Musik ganze Note celinka; ganze Pause pavza celinka; auf der ganzen Linie na vsej črti; vom ganzen Herzen iz vsega srca; eine ganze Menge cel kup; noch ganze (drei...) (nur noch) samo še, nič več kot (tri...); Adverb čisto, povsem, v celoti; ganze drei Mann vsega skupaj trije; ganz (besonders) ; prav (posebej); ganz Ohr sein pozorno poslušati; er ist ganz Ohr sama ušesa so ga; ganz und gar popolnoma; ganz und gar nicht nikakor ne

gâter [gɑte] verbe transitif (po)kvariti (tudi figuré); poškodovati, u-, za-mazati, skaziti; figuré škodovati (quelque chose čemu); (otroka) razvajati, raznežiti

se gâter pokvariti se, postati slabši, poslabšati se, spriditi se; (pijače) postati plehek, postán
cette maison gâte le paysage ta hiša kvari pokrajino
gâter les affaires, les choses zavoziti stvari, zavoziti jo, figuré zapeljati voz v blato
gâter l'existence à quelqu'un komu življenje otežiti, zagreniti
gâter la joie, le plaisir de quelqu'un komu veselje, zabavo skvariti
gâter le marché, le métier skvariti kupčijo, cene zbijati ali kaziti, prepoceni delati, delati umazano konkurenco
sujet à se gâter (blago) hitro pokvarljiv
il est riche, ce qui ne gâte rien bogat je, kar je samo še prednost več
ça ne gâte rien to nič ne škodi, to nič ne de, to je še ena prednost več
le temps se gâte vreme se kvari, postaja slabše

gaudium -iī, n (gaudēre)

1. veselje (v srcu), notranja radost (ki jo človek čuti, medtem ko je laetitia veselost, ki se kaže na zunaj): prae gaudio ubi sim nescio TER. od veselja, v enakem pomenu tudi samo gaudio: gaudio lacrumare, triumphare CI., gaudio exsultare CI. ali exilire Q. CI., SUET. alicui manant gaudio lacrimae L., tacitum continere gaudium non potuerunt, quin ... L., legatio, quae gaudio fungeretur T. (= cui mandatum erat, ut gaudium testaretur et congratuletur, sc. Vitellio); s subjektnim gen.: vetera populi Rom. gaudia CI.; z objektnim gen. (nad čim, zaradi česa): g. periculosi saltus superati L. veselje nad tem, da je ... premagal (prekoračil) ... gorovje, gaudia spectatae formae O. da je videl ..., gaudia necis O., gaudium consurgendi T., libertatis novae FL.; gaudium konkr. = razodevanje veselja (radosti): plebes gaudium atque laetitiam agitabat S. je kazalo svoje veselje z glasnim vriskanjem; še pogosteje v tem pomenu pl. gaudia: quibus gaudiis exsultabis! CI., feminarum praecipue et gaudia insignia erant et luctus L.; metaf. veselje, radost stvari in neživih subj.: flos est gaudium arborum PLIN., adamas opum g. PLIN.

2. evfem. slast, nasladnost, mesena poželjivost, pohotnost, razkošje: TIB., PR., VAL. FL., dediti corporis gaudiis S., mutuaque insinuent inter se gaudia uterque LUCR., cui donet inpermissa ... gaudia H., pestiferum hinc abstulit gaudium L., gaudia Veneris capere (sumere, ferre občutiti) O.

3. meton. predmet veselja, predmet radosti
a) (o osebah, večinoma v pl. z edninskim pomenom) slast, ljubljenec, ljubimec: PH., PETR., dum sequeris Clytium infelix, nova gaudia, Cydon V., nec ferre videt sua gaudia ventos V., fugiunt tua gaudia O., falsis attingere gaudia palmis PR.
b) (o stvareh) vesela vest: cognito repente insperato gaudio GELL.

Opomba: Pesniki pogosto uporabljajo pl. v edninskem pomenu, daktilski, zlasti V., iz metričnih razlogov poseb. v 5. heksametrovi stopici.

gekoppelt: gekoppelt an priklopljen na, sklopljen z; Chemie povezan; figurativ nur gekoppelt samo skupaj

gemitus -ūs, m (gemere)

1. vzdih(ljaj), vzdihovanje, ječanje, javkanje, stok(anje): ENN., CA. AP. GELL., Q., SEN. PH., ut urbe tota fletus gemitusque fieret CI., tota obviam civitas cum lacrimis gemituque processerat CI., gemitum ciere, gemitum de pectore ducere, ingentem gemitum ad sidera tollere, gemitum dare a pectore imo V. ali samo gemitum dare O. vzdihovati, ječati, gemitum reprimere O. zadržati; v pl.: SEN. PH., flebiles clamores gemitūsque L., gemitūs edere LUCR., O. ali dare O.; s subjektnim gen.: illi eiulatus gemitūsque Philoctetae CI., mulierum virorumque gemitūs CI., gemitūs iraeque leonum V. jezno stokanje, gemitus cadentum V., equi, tauri V., morientium L., beluae PETR., caesorum AMM., gemitūs compeditorum AUG.; pesn. metaf. o stvareh = bobnenje, bučanje, šumenje, tellus dat gemitum V. zabobni, gemitum dedēre cavernae V. so zaječale, incudibus ictus referunt gemitūs V. nakovalo stoka (ječi) pod udarci, g. pelagi V., plāga facit gemitūs O. vreščavo zazveni.

2. meton. tožba, bol(est), žalost (z objektnim gen. zaradi česa): g. ereptae virginis V.

Opomba: Star. gen. sg. gemitī: PL.; acc. pl. gemitos: AUG.

genau [Meßgerät] Messgerät, Angaben, Mensch: natančen, Bedeutung, Messung, Wiedergabe: točen; (in allen Einzelheiten) nadroben, podroben; (sparsam) varčen; es genau nehmen biti natančen/varčen; genau genommen pravzaprav; genau dann samo; es mit der Wahrheit nicht so genau nehmen ne meniti se kaj posebej za resnico; Adverb točno, natanko; aufs genaueste do vseh podrobnosti

genetīvus, slabše genitīvus 3 (genere = gīgnere)

1. pass. prirojen, od rojstva, prvoten: imago O. nomina O. rodovna (rodbinska, plemenska) imena, nota SUET. vrojeno znamenje, materino znamenje.

2. act. rodeč, plodeč: Apollo Genetivus VARR. AP. MACR.; occ. kot gram. t. t. casus genetivus ali samo genetīvus -ī, m rodilnik, genetiv: Q., SUET., GELL.

gestāmen -minis, n (gestāre)

1. kar se nosi, tovor, breme, orožje, okras, nakit: PLIN., SIL. clipeum, magni gestamen Abantis, ... figo V., hoc Priami g. erat V. kraljeva oprava, cognovi clipeum laevae gestamina nostrae O., ista decent humeros gestamina nostros O. orožje, gestamina trahere O., gestamen leve tutumque SEN. PH., sua virgo deae gestamina reddit VAL. FL. ogrlico, gestamen asini AP.

2. kar nosi, nosilo, nosilnica: ipsa (cerva) ante aciem celsi vehitur gestamine conti VAL. FL. na visokem drogu, g. sellae T. prenosni stol, lecticae g. T. prenosni blazinjak, samo gestamen T. nosilnica, prenosna postelja.

geste [žɛst] masculin kretnja, gibljaj, gesta; pluriel mimika; (familier)

faire un geste storiti plemenito dejanje
faire des (grands) gestes delati kretnje, (močno) gestikulirati
ne pas faire un geste ne se premakniti
(familier) n'avoir qu'un geste à faire pour avoir quelque chose samo roko stegniti in že kaj dobiti
joindre le geste à la parole takoj napraviti, kar smo rekli

gestohlen ➞ stehlen; das kann mir gestohlen bleiben tega pa res ne, samo še tega bi se bilo treba

gládan -dna -o, dol. glâdnī -ā -ō
1. lačen: gladan kao vuk; sit gladnu ne vjeruje
2. lakoten, gladen: -a godina; mrtav gladan zelo lačen; -a nedelja teden pred velikonočnim postom, ko se uživa samo pita in se ne orje, ne tke in ne prede

gladius -iī, m (domnevno kelt. beseda)

I.

1. kratek, nožu podoben meč za suvanje (medtem ko je ēnsis daljši meč, pripravnejši za udarec); gladius rim. vojaka je bil 2/3 m dolg, dvorezen in raven: gl. cruentus CI., vaginā vacuus CI. goli meč, gl. quo noxii iugulantur VAL. MAX. rabeljski meč, gladios stringere C., V. ali destringere CI., C., L. ali gladium educere CI. EP., C., S. ali educere e vagina CI. ali nudare gladios O. meč(e) izdreti, potegniti (iz nožnice), gladium recondere in vaginam CI. ali samo condere T. meč vtakniti (v nožnico), gladiis pugnare ali rem gerere C. pilis missis ad gladios redierunt C. so segli po mečih gladio succinctus CORN. ali accinctus L., T.; preg. pren.: suo sibi gladio hunc iugulo TER. pobijam ga z njegovim lastnim orožjem = z njegovimi lastnimi besedami (prim.: quid igitur pugnes adversus eos homines, qui suo sibi gladio pereunt? LACT.), aut tuo, quemadmodum dicitur, gladio (z orožjem) aut nostro defensio tua conficiatur CI., plumbeo gladio iugulari CI. EP. biti pobit s slabimi dokazi, ignem gladio scrutari H. ogenj z mečem prebrskavati = „ogenj z oljem gasiti = prilivati olje na ogenj“, destrictis gladiis fraudium simplicis puellae ... cogitationes invadunt AP. z ostrim orožjem sleparstva.

2. meton. kar se naredi z mečem, umor, uboj, smrt: gladiorum impunitas CI., summa impunitas gladiorum CI. EP., licentia gladiorum CI. EP., sublatus modus gladiis LUCAN., locare ad gladium SEN. PH. ali comparare homines ad gladium LACT. za gladiatorsko borbo, damnari ad gladium ICTI. na gladiatorsko borbo, ius gladii DIG. oblast nad življenjem in smrtjo. –

II. metaf.

1. „Meč“, naslov nekega spisa: SUET.

2. črtalo pri plagu: PLIN. (18, 18, 48).

3. riba sabljak, riba sabljarka = prava mečarica: PLIN.

4. = spatha (pri statvah): ENN. – Soobl. gladium -iī, n meč: LUC. AP. NON., VARR., Q. (ki graja to obliko).

gláva head; (redko) poll; humoristično (zlasti plešava) pate; (lobanja, mrtvaška) skull; žargon bonce; (naslov) title, heading, ZDA caption; (vodja) chief, leader; ekonomija principal, ZDA boss; (vrhnji del) top; (pamet, razum) brains pl, wit (s pl), intelligence, understanding, judgment, sense; (bister človek) man of talent, pogovorno brainy fellow; (oseba) person; (kovanca) obverse, face, pogovorno heads

brez gláve headless, acephalous, figurativno reckless, hare-brained, confused, out of one's wits, silly
gláva ob glávi closely packed
na glavo, za glávo (figurativno) each; per head; per capita
iz gláve (na pamet) (znati) (to know) by heart
gláva ali napis? (pri metanju kovanca v zrak) heads or tails?
od gláve do nog from top to toe
od nog do gláve from head to foot
glávo pokonci! keep smiling!, vojska chin up!
z glávo navzdol with downcast head
na glávo postavljen (narobe) topsy-turvy
brez gláve in repa without rhyme or reason
delo z glávo brain work
delavec z glávo white-collar worker
beljenje gláve (figurativno) cudgelling (ali racking) one's brain, cogitation, rumination
kimanje z glávo nodding, nod
lasje na glávi hair (of the head)
poraba na glávo consumption per capita
gláva postelje head of the bed
rana na glávi wound in the head
skok na glávo header
stoja na glávi šport headstand, aeronavtika landing on the nose
strel v glávo shot in the head
tele z dvema glávama a twoheaded calf
umivanje gláve shampooing
več kot 100 gláv živine more than a hundred head of cattle
zmajevanje z glávo shaking of one's head
belíti si glávo to beat one's brains out, to cudgel (ali to rack) one's brains (z over)
biti čez glávo zadolžen to be up to one's ears (ali one's eyes, the neck) in debt
za glávo je večji od očeta he is taller than his father by a head
za glávo je večji od mene he stands a head taller than I
oče je gláva družine the father is the head of the family
ne biti pravi v glávi (figurativno) to be crazy, to be out of one's mind, to be off one's head (ali pogovorno off one's rocker)
on je bistra gláva he is a bright chap
trde gláve je he is thickheaded, pogovorno he is thick (between the ears)
puhle, prazne gláve je he is empty-headed, he is brainless
delati po svoji glávi to have one's own way
gláve delati (solata, zelje) to head, to heart
ne vem, kje se me gláva drži I do not know which way to turn, I am quite perplexed
gláva me boli I have a headache, my head aches, I feel headachy
gláva me je od tega bolela that gave me a headache
čez glávo imam dela I am swamped with work
kje vendar sem imel glávo? what on earth was I thinking of?
nimam gláve za matematiko I have no head for mathematics
tega imam že čez glávo dovolj I am sick (ali žargon I've had a bellyful) of it
to nima ne gláve ne repa I can't make head or tail of this
kar pripovedujete, nima ne gláve ne repa I cannot make head or tail of what you say
za glávo mu gre for him it is a matter of life and death
po glávi mi gre (roji, hodi) neka misel an idea keeps (on) running through my mind
to vino gre v glávo this wine is heady, this wine goes to my head
on ima glávo na pravem mestu he has his head well screwed on
stvar mi ne gre v glávo it's beyond me, I cannot understand it
iti, stopiti v glávo to go to one's head
ne ve, kje se ga gláva drži he doesn't know whether he's coming or going
to mi ne gre iz gláve I can't get it out of my head
ni čisto pravi v glávi he is not quite right in the head, žargon he has a screw loose
uspeh mu je šel (stopil) v glávo, mu je zmešal glávo success has turned his head
nekaj mu gre po glávi (figurativno) he is turning something over in his mind
samo letala mu gredo, rojijo po glávi (figurativno) he thinks, talks and breathes aeroplanes
ta misel mi ne gre iz gláve this idea keeps running through my head
izgubiti glávo to lose one's head (ali one's wits ali one's presence of mind)
ne izgubiti gláve to keep one's head
izbiti si kaj iz gláve to dismiss something from one's mind
iz gláve izračunati vsoto to work out a sum in one's head
izbiti komu kaj iz gláve to argue someone out of something
s svojo glávo jamčiš za to you will answer with your life for this
ne morem mu tega izbiti iz gláve I cannot drive it out of his head
napraviti po svoji glávi to do as one likes
obdržati v glávi to remember
tu ne najdem ne gláve ne repa I can't make head or tail of it
glávo odsekati (obglaviti) komu to behead someone
pognati si kroglo v glávo to blow one's brains out
v glávo mi pade it occurs to me, an idea comes to mind
kaj ti vendar pade v glávo? the very idea!
nisem na glávo padel I am no fool
nikdar mi ni v glávo padlo it never entered (into) my mind
pogledati koga od gláve do nog to eye someone up and down, to look someone over from head to foot
nositi glávo v vreči (figurativno) to carry one's life in one's hands
oditi s povešeno glávo to go off with downcast head (ali fig with one's tail between one's legs)
pognati se z glávo naprej v vodo to throw oneself headfirst into the water
prikimati z glávo to nod assent
postaviti vse na glávo to turn everything topsy-turvy, to turn everything upside down
postaviti vse mesto na glávo (figurativno) to paint the town red
z glávo je plačal svoje izdajstvo he paid for his treason with his life
riniti z glávo v zid (figurativno) to run one's head against a brick wall
riniti z glávo v nevarnost to rush headlong (ali to plunge) into danger
ne rini z glávo v zid! don't batter your head against a brick wall!
riskirati glávo to risk one's neck
povesiti glávo to hang one's head
razpisati nagrado na glávo kake osebe to set a price on someone's head
glávo stavim, da to ni res I'd stake my life it is not true
skloniti svojo glávo pod jarem to bow one's head under the yoke
ubijati si glávo z, nad to rack one's brains over
vbiti si kaj v glávo to take something into one's head
prati komu glávo (figurativno) to give someone a dressing-down
v glávi se mi vrti I am (ali I feel) dizzy, I feel giddy, my head is reeling (ali spinning)
računati iz gláve to do mental arithmetic
zmajati z glávo to shake one's head
več glav, več vé two heads are better than one
za glávo zmagati (na dirki) to win by a head
čez glávo komu zrasti to outgrow (one's respect for) someone
zmešati komu glávo to turn someone's head
ne moreš z glávo skozi zid you can't butt your way through a brick wall
kolikor gláv, toliko misli two heads are better than one