Franja

pencher [pɑ̃še] verbe transitif nagniti, skloniti, povesiti; poševno držati ali postaviti; verbe intransitif biti ali stati nagnjen, poševen; nagibati se (à, pour k, za)

se pencher skloniti se, pripogniti se; figuré truditi se, zanimati se, baviti se (sur z)
pencher la tête povesiti glavo
faire pencher la balance (figuré) odločiti, prinesti odločitev
se pencher sur un problème študirati problem, baviti se s problemom
défense de se pencher par la fenêtre prepovedano je nagibati se skoz okno

perch³ [pə:č]

1. neprehodni glagol
spustiti se (upon na gred)
sedeti na gredi (veji), visoko sedeti; visoko ležati (hiša)

2. prehodni glagol
postaviti visoko

to perch o.s. sesti
to be perched sedeti

perīclitor -ārī -ātus sum (perīculum, perīclum)

I. dep. med.

1. intr. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), tvegati, (pre)drzniti si: periclitemur in iis exemplis Ci., proeliis et periclitando (drzna dejanja, drzni podvigi, drznost) tuti sunt T.

2. trans. kaj nevarnega poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), narediti (delati) preizkus (preskus), poskus (poizkus): animum alicuius Pl., in proeliis belli fortunam Ci., periclitandae vires ingenii Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: periclitabatur, quid nostri auderent C.; pt. pf. s pass. pomenom preizkušen: periclitatis moribus Ci.; occ. spraviti (spravljati) v nevarnost, v nevarnost postaviti (postavljati), nevarnosti (pogubi, pogibeli) izpostaviti (izpostavljati), ogroziti (ogrožati): non est saepius in uno homine summa salus periclitanda rei publicae Ci. —

II. dep. pass. biti v nevarnosti, biti na robu pogube (pogibeli, propada), znajti se v nevarnosti, poginjati, biti ogrožen, biti na kocki: ut potius Gallorum vita quam legionariorum periclitaretur C., p. in acie Cu., rebus suis, ingenii famā L., vitā Q. (Decl.) ali capitis Ap. biti (znajti se) v smrtni nevarnosti, de summā imperii sui Augustus ap. Suet., ab abtrectatore, pro veritate atque iustitia, propter te cotidie Ambr.; z inf.: perdere aliquid Pl., rumpi Q., neque enim umquam periclitabuntur esse privatae, quae non desierunt (sc. sorores) Plin. iun.; uberiora et paene periclitantia Q. vratolomne zadeve; occ.
a) o obtožencih in tožnikih pred sodiščem: capite Mart., causā Q., propter peccatum Petr.; pogosto pt. periclitans, periclitatus in pl. periclitantes (ob)toženec, obdolženec (obtoženci, obdolženci): T., Q., Suet.
b) o bolnikih in boleznih: ubi febris aliquem occupat, scire licet, non periclitari, si … Cels., cicatrices duobus vitiis periclitantur Cels., p. abortu, cancro Cels., veneno Iust.; subst. pt. periclitantes na smrt bolni ljudje, nevarno (zelo) bolni ljudje: periclitantes ex canis rabiosi morsu Plin.

per-tentō (bolje per-temptō) -āre -āvī -ātum (per in temptāre)

1. preizkusiti (preizkušati): utrumque pugionem T., alta bipenni latera Petr. poet.

2. metaf.
a) preizkusiti (preizkušati), preveriti (preverjati), postaviti (postavljati) na preizkušnjo: aliquem gratiā Ter., nobilium adulescentium animos L., animum cohortis T.

2. skozi in skozi zaje(ma)ti, predreti (predirati), prodreti (prodirati) skozi (v) kaj, preblisniti, prešiniti (prešinjati): lux pertentat sensus V., pertentant gaudia pectus V., vinolentiā pertentatus Ap.

piantare

A) v. tr. (pres. pianto)

1. agr. saditi; zasaditi

2. poriniti, zariniti; zabijati:
piantare un pugnale nel petto poriniti bodalo v prsi
piantare un chiodo nel muro zabiti žebelj v zid
piantare chiodi pren. delati dolgove, zadolževati se
gli piantò in faccia due occhi indagatori pren. uprl je vanj vprašujoče oči

3. zapustiti:
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
piantarla nareč. prenehati:
e piantala! nehaj že enkrat!

B) ➞ piantarsi v. rifl. (pres. mi pianto)

1. zariti se; vseliti se

2. postaviti se:
piantarsi di fronte a postaviti se pred

picket² [píkit]

1. prehodni glagol
ograditi s koli; privezati h kolu (konja); postaviti stražo, preprečiti stavkokazom delo

2. neprehodni glagol
stražiti

pick up

1. prehodni glagol
razkopati, odkopati (s krampom); vzdigniti, pobrati; vzeti v roke, poprijeti, na novo začeti, lotiti se česa; vzeti koga v avto, pobrati koga s ceste, priti po koga (z avtom)
pogovorno mimogrede spoznati koga
ameriško, sleng prijeti koga, aretirati; odkriti (sled); uloviti, najti, prisluškovati (radijski oddaji); zagledati, naleteti na, najti (npr. staro sliko); slučajno izvedeti, slišati ali zagledati, mimogrede se naučiti, pobrati (npr. par tujih besed); nazaj dobiti (moč, zdravje)
ameriško pospešiti
ameriško, pogovorno vzeti (račun) nase in plačati

2. neprehodni glagol
ekonomija postaviti se zopet na noge, opomoči si; popraviti se; seznaniti se, spoprijateljiti se (with)
povečati brzino
figurativno priti k moči

to pick up a few dollars zaslužiti par dolarjev s priložnostnim delom
to pick up courage ojunačiti se
to pick o.s. up; ali to pick up one's crumbs okrevati, opomoči si
to pick up for a song dobiti skoraj zastonj
to pick up straws zaman se truditi
to pick up flesh rediti se

pigeonhole² [pídžənhoul] prehodni glagol
spraviti v predalček, odložiti zadevo, postaviti ad acta, dati med stare spise
figurativno opredeliti (koga ali kaj), klasificirati

pillory² [píləri] prehodni glagol
postaviti na sramotni oder
figurativno zasmehovati

pit² [pit]

1. prehodni glagol
zakopati v jamo, dati v jamo; ujeti v jamo, ujeti v past
metalurgija razžreti (korozija); iznakaziti z brazgotinami (koze)
agronomija spraviti v zasipnico (repo, krompir); postaviti koga proti drugemu, nahujskati, meriti moči s kom (against)

2. neprehodni glagol
izdolbsti se, iznakaziti se (od koz)
medicina pustiti otisk (pritisk prsta)

pitted with smallpox kozav

plantō -āre -āvī -ātum (planta2)

1. (za)saditi, zasajati, presaditi (presajati): Pall., hoc modo plantantur punicae, coryli, mali, sorbi Plin., tempore non alio … tristis inulae ferulaeque minaces plantantur Col., vineam, nemus Vulg., arborem fici habere plantatam Vulg., nec arbusta desunt in locis habilibus ad plantandum Amm.; pren.: φυτικὸν vero, id est naturam plantandi et augendi corpora, in ingressu globi lunaris exercet Macr.

2. obsaditi, zasaditi (zasajati): inculta Vulg.

3. postaviti na mesto, pritrditi, oblikovati, narediti: qui plantavit aurem, non audiet? Vulg.

platform² [plǽtfɔ:m]

1. prehodni glagol
postaviti govornika na oder

2. neprehodni glagol
govoriti z odra

plumb⁴ [plʌm]

1. prehodni glagol
postaviti navpično, meriti z grezilom
figurativno priti stvari do dna
tehnično zaliti s svincem, zalotati; napeljati vodovodne, plinske cevi

2. neprehodni glagol
pogovorno klepati

pluralize [plúərəlaiz]

1. prehodni glagol
postaviti v množino

2. neprehodni glagol
imeti več nadarbin, položajev

pobaskìjati -ām pribiti late, postaviti plot

pobàšiti -īm
I. postaviti koga za starešina, glavarja
II. pobašiti se postati starešina, glavar, prim. baša

pòfrontiti -īm postaviti v vrsto: pofrontiše ih na trideset koraka pred mitraljeskim grlima

poise² [pɔ́iz]

1. prehodni glagol
uravnotežiti, uravnovesiti; obdržati v ravnotežju; držati (glavo, orožje), postaviti se v pozo; pretehtati; obtežiti (down)

2. neprehodni glagol
lebdeti, viseti v zraku

to be poised biti v ravnotežju; figurativno biti hladnokrven, biti uravnovešen

pol-lūceō -ēre -lūxī -lūctum (por + lūcēre; gl. por)

1. postaviti na mizo za obed, postreči, servirati: pisces Hemina ap. Plin.; metaf.: non ego sum pollucta pago Pl. jaz nisem jed za vaščane = za prostake, za navadno ljudstvo, za rajo (pravi devica, ki se noče spečati z vsakomer), virgis polluctus Pl. „postrežen“, „pogoščen“ s šibami.

2. occ. kot relig. t.t. bogovom darovati, žrtvovati: Iovi vinum Ca., Herculi decimam partem Pl. — Od tod
a) subst. pt. pf. pollūctum -ī, n žrtvena gostija (pojedina), žrtvovanje: Pl., Herculis Macr., ad polluctum emere Hemina ap. Plin.
b) adv. pt. pf. pollūctē sijajno, razkošno, potratno: prodegeris, consumpseris, perdideris, ut Caecilius in Hymni[de]: „prodigere est, cum nihil habeas, te inrid[er]ier.“ et Plautus in Nervolaria: „pollucte (novejše izdaje predlagajo producte) prodigum esse amatorem addecet“ Pl.

pomètati pòmećēm
1. zdajati, zdevati: pometati knjige u ormar; kad završi posao, pomeće alat u torbu i ode
2. drugega za drugim postaviti: dahije po svim selima pomeću svoje subaše
3. pometáti