Franja

Zadetki iskanja

  • repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati

    se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
    repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
    repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
    repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
    repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
    les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
    cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
    les feuilles repoussent listje znova poganja
    laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
    ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita
  • reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

    se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
    se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
    en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
    trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
    les chairs reprennent rana se celi
    reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
    reprendre en compte vzeti v plačilo
    reprendre connaissance priti spet k zavesti
    reprendre courage spet se opogumiti
    reprendre san cours priti zopet v svoj tek
    les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
    reprendre le dessus zopet dobiti premoč
    reprendre ses études nadaljevati svoje študije
    reprendre un enfant (po)karati otroka
    la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
    reprendre femme zopet se oženiti
    reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
    le froid a repris mraz je zopet pritisnil
    on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
    reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
    reprendre le large zopet odpluti na široko morje
    reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
    la pluie a repris spet je začelo deževati
    reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
    il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
    reprendre un rhume spet se prehladiti
    la rivière a repris reka je spet zamrznila
    on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
    que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
    reprendre le travail znova začeti delo
    je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
    reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
    reprendre un tableau retuširati sliko
    reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga
  • résister [reziste] verbe intransitif upirati se, ustavljati se, nuditi odpor; figuré vztrajati, pretrpeti, vzdržati (à quelque chose kaj)

    résister à la forca par la force sili se upreti s silo
    résister à la tentation, à ses désirs upirati se skušnjavi, svojim željam
    résister à l'oppression upreti se zatiranju
    ce tissu résiste à l'eau ta tkanina ne prepušča vode
    elle est accublée de travail, elle n'y résistera pas preveč dela ima, ne bo vzdržala
    on n'y peut plus résister (familier) to postaja nevzdržno
  • rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati

    il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
    reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
    reste à savoir ... vprašanje je samó ...
    il me reste à (parler) moram še (govoriti)
    il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
    cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
    rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
    rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
    rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
    (familier) y rester umreti, militaire pasti
    en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
    il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
    rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
    rester court obtičati (v govoru)
    ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
    elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
    tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
    cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
    il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
    rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
    la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
    rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
    où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
    rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
    rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
    les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo
  • re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)

    1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.

    2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
    a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
    b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).

    3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv.

    1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.

    2. metaf.
    a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
    b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
    c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun.
  • retardataire [rətardatɛr] adjectif zakasnel, kasen, počasen; commerce zaostal; masculin, féminin zamudnik, -ica; zamuden plačnik

    les retardataires ne trouveront plus de places libres zamudniki ne bodo več dobili prostih mest (sedežev)
    méthode féminin retardataire zastarela metoda
  • retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

    se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
    retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
    retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
    je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
    je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
    on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
    s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
    le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
    aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
    on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
    une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
    un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih
  • révéler [revele] verbe transitif odkriti, razkriti; photographie razviti; religion razodeti

    se révéler pokazati se, razkriti se
    révéler des secrets d'Etat razkriti državne tajnosti
    ce travail s'est révélé plus difficile qu'on ne pensait to delo se je pokazalo, se je izkazalo za težje, kot smo mislili
    dans cette compétition, il s'est révélé comme un joueur de grande classe v tej tekmi se je izkazal kot prvorazreden igralec
  • revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

    en revenir preboleti (bolezen)
    j'en suis revenu premislil sem si
    revenir à dire pri tem ostati, da ...
    quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
    pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
    s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
    ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
    cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
    le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
    revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
    revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
    revenir sur sa promesse ne držati obljube
    revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
    revenir à l'esprit priti na um
    sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
    revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
    cela revient au même to pride na isto, je isto
    revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
    (sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
    son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
    revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
    ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
    revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
    revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
    revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
    revenir à la vie ozdraveti
    je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
    il est revenu de tout vse mu je indiferentno
    il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
    il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
    cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
    cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
    il revient des esprits straši
    il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
    n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
    la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • rodbínski de famille, familial

    rodbinski album album moški spol de famille
    rodbinski član membre moški spol de la famille
    rodbinska grobnica caveau moški spol de famille
    rodbinsko ime nom moški spol de famille
    rodbinski oče père moški spol de famille
    rodbinska podobnost air moški spol de famille
    rodbinska sreča bonheur familial
    rodbinska zadeva affaire ženski spol de famille
    rodbinsko življenje vie ženski spol de famille (ali familiale)
    rodbinska doklada prestations familiales, sursalaire familial, supplément moški spol pour charges de famille
    v rodbinskem krogu en famille, au sein de la famille
    v najožjem rodbinskem krogu dans la plus stricte intimité
  • rodbínski de familia; familiar

    rodbinski član miembro m (ali persona f) de la familia
    rodbinski album álbum m familiar
    rodbinska grobnica panteón m de familia
    rodbinski krog seno m de la familia
    rodbinska podobnost aire m (ali parecido m) de familia
    rodbinska sreča felicidad f doméstica
    rodbinska zadeva asunto m de familia
    rodbinsko življenje vida f familiar (ali de familia)
    rodbinsko ime apellido m
    rodbinska doklada plus m de cargas familiares
    rodbinski oče padre m de familia
    rodbinski prirastek aumento m de la familia
  • roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

    du roi kraljev, dvorni
    de par le roi v imenu kralja
    les Rois mages (religion) trije modri
    jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
    gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
    roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
    roi de la forêt hrast
    le Roi Soleil Ludvik XIV.
    le roi très-chrétien francoski kralj
    le roi catholique španski kralj
    heureux comme un roi zelo srečen
    échec au roi! šah (kralju)!
    morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
    souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
    devenir roi zasesti prestol, postati kralj
    être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
    tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
    travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček
  • rók terme moški spol , délai moški spol , échéance ženski spol

    dobavni rok délai de livraison
    rok dospelosti échéance ženski spol, terme moški spol
    odpovedni rok délai de préavis (ali de congé), (pri pogodbah) délai de dénonciation (ali de résiliation)
    podaljšani rok prolongation ženski spol de terme, délai supplémentaire
    plačilni rok délai de paiement
    rok za premislek délai (ali temps moški spol) de réflexion
    skrajni rok délai de rigueur
    tožbeni rok délai pour intenter une action
    v najkrajšem roku dans le plus bref délai
    v roku 14 dni dans un délai de 15 jours (ali d'une quinzaine)
    držati se roka observer le délai
    dati (določiti) rok donner (fixer) un délai
    odobriti rok accorder (ali impartir) un délai
    podaljšati (prekoračiti, zahtevati) rok prolonger ali proroger (dépasser, demander) un délai
    rok je potekel le délai est échu (ali expiré)
  • rotin [rɔtɛ̃] masculin

    1. botanique steblo indijske palme, iz katerega delajo stole ipd.

    2. sold (5 stotink franka)

    n'avoir plus un rotin (populaire) niti počenega dinarja ne več imeti
  • rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se

    rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
    rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
    rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
    rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
    je rougis de lui sram me je zanj
    je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
    ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
    elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
    faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
    rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici
  • ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine

    tomber en ruines razpadati, rušiti se
    être en ruines biti v ruševinah
    ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
    menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
    aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
    la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
    être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
    l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja
  • sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden

    le sacré collège kolegij kardinalov
    sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
    (populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
    art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
    édifice masculin sacré svetišče
    droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
    livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
    le mal sacré božjast
    avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
    il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
    par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega
  • sacrer [sakre] verbe transitif posvetiti; maziliti; slovesno proglasiti za; verbe intransitif, populaire preklinjati, kleti

    sacrer un roi ustoličiti kralja
    sacrer un évêque posvetiti škofa
    il a été sacré le plus grand peintre de son époque bil je slovesno proglašen za največjega slikarja svoje dobe
    sacrer comme un charretier preklinjati kot voznik, kot Turek
  • sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan

    le Sage Salomon
    un sage conseil pameten svet
    une petite robe sage (familier) skromna obleka
    sage comme une image zelo priden (miren, tih)
    agir en homme sage ravnati pametno
    il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...