repousser [rəpuse] verbe transitif zopet poriniti ali suniti; nazaj suniti, poriniti, odriniti, pognati; odbiti, zavrniti (sovražnika); odkloniti, odbiti (koga); odgoditi; botanique znova pognati; zopet zagnati (krik); technique steniti, stolkljati (kovino); verbe intransitif zopet, nazaj suniti: zopet zrasti, pognati
se repousser odbijati se; figuré ne trpeti drug drugega, biti si zoprn
repousser un ennemi, une attaque, une invasion odbiti sovražnika, napad, invazijo
repousser quelqu'un avec brusquerie osorno koga zavrniti, odbiti
repousser la table contre le mur poriniti mizo proti zidu
repousser un conseil, une offre, une proposition, une demande en mariage odkloniti nasvet, ponudbo, predlog, snubitev
les électrons se repoussent elektroni se odbijajo
cet arbre a repoussé de plus belles branches to drevo je zopet pognalo še lepše veje
les feuilles repoussent listje znova poganja
laisser repousser sa barbe pustiti si znova rasti brado
ma demande d'augmentation a été repoussée moja prošnja za povišanje (plače) je bila odbita
Zadetki iskanja
- reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)
se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga - résister [reziste] verbe intransitif upirati se, ustavljati se, nuditi odpor; figuré vztrajati, pretrpeti, vzdržati (à quelque chose kaj)
résister à la forca par la force sili se upreti s silo
résister à la tentation, à ses désirs upirati se skušnjavi, svojim željam
résister à l'oppression upreti se zatiranju
ce tissu résiste à l'eau ta tkanina ne prepušča vode
elle est accublée de travail, elle n'y résistera pas preveč dela ima, ne bo vzdržala
on n'y peut plus résister (familier) to postaja nevzdržno - rester [rɛste] verbe intransitif ostati, preostati; obtičati; familier bivati, stanovati
il reste que ... res pa je, drži pa, da ...
reste qu'il faudra bien lui en parler vsekakor pa bo treba o tem govoriti z njim
reste à savoir ... vprašanje je samó ...
il me reste à (parler) moram še (govoriti)
il ne me reste plus qu'à vousremercier ostane mi (še) samo, da se vam zahvalim
cela me reste sur le cœur, sur l'estomac to mi leži na srcu, v želodcu
rester assis obsedeti, sedeti dalje, še naprej
rester sur le carreau (figuré) omedleti, umreti
rester sur un travail (familier) dolgo se muditi z nekim delom
(familier) y rester umreti, militaire pasti
en rester là obstati, ne iti naprej, ne priti naprej
il n'en restera pas là ne bo o(b)stal pri tem, ne bo se ustavil
rester en chemin, en plan (familier), en route ostati, obtičati na poti, ne priti do konca
rester court obtičati (v govoru)
ne pas rester en place neprestano hoditi sem in tja
elle est restée (pour) garder la maison ostala je, da bi čuvala hišo, dom
tu restes diner avec nous (familier) ostaneš pri nas na večerji
cela doit rester entre nous to mora ostati med nama (v tajnosti)
il reste en banlieue on stanuje v mestni okolici
rester en contact avec quelqu'un ostati v stiku s kom
la voiture est restée en panne avto je obstal zaradi okvare, je imel okvaro
rester sourd aux prières de quelqu'un ostati gluh za prošnje kake osebe
où en sommes nous restés (de notre lecture)? kje smo ostali, nehali (zadnjič) (z našim branjem)?
rester sur sa faim, sur sa bouche ne se najesti do sitega, figuré nehati, ko je najlepše
rester sur une impression ohraniti v spominu vtis
les paroles s'envolent, les écrits restent (proverbe) govorjene besede izginejo, napisane ostanejo - re-stringo -ere -strīnxī -strictum (re in stringere)
1. nazaj ali nase potegniti (potegovati, potezati, vleči): laevam Q., restrictis manibus Petr.
2. (nazaj, zadaj) (z)vezati, zvezati (zvezovati), privezati (privezovati): manus ad terga restringere Plin., lora restrictis lacertis sensit H., (sc. Octavia) restringitur vinctis T., vinclum fasciae ad arcum sellae restringere T.; z dat.: restrictus silici Cat.; metaf.
a) prikleniti (priklepati) koga na kaj, nape(nja)ti koga k čemu, natanko odkazati (odkazovati) mu kaj: omnes ad custodiam pecuniae restringere Plin. iun., paralyticos restringere Tert. (o)zdraviti (= zvezati, utrditi jim zopet sklepe).
b) omejiti (omejevati), stisniti (stiskati), zadrž(ev)ati, (za)ustaviti ((za)ustavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), (s)krčiti, skrčiti (skrčevati): sumptūs, delicias et necessitates Plin. iun., animum maestitiā T. utesniti (utesnjevati), vzbuditi (vzbujati) tesnobo (tesnoben občutek).
3. nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči), da se kaj odpre = raztegniti (raztegovati, raztezati), odpreti (odpirati): dentes Pl. idr. (po)kazati zobe, (za)režati, labella Ap., rabies restricta Lucr. režeči srd. — Od tod adj. pt. pf. restrictus 3, adv. -ē
1. trdo napet, tesen, ozek: toga Suet. trdno op(rij)eta (naspr. toga fusa (pre)ohlapna), digiti restrictiores Suet. krajši.
2. metaf.
a) strog, oster, trd(en), natančen, previden: Ambr., Cod. I. idr., summum imperium non restrictum nec praeseverum T., restricte praecipere Ci., restricte observare, ne plus reddat Ci.
b) skop, škrt, škrtljav, boren, pičel: restrictus et tenax Ci., in iis qui se adiuvari volent, restricti esse non debemus Ci., ad largiendum alieno restrictior Ci., tam restricte facere id Ci., restrictius uti rebus praetereuntibus Aug., restrictissime facere Plin. iun. (naspr. plenissime).
c) skromen: an restrictius arbitraris per orbem terrarum legendum dare duraturam memoriam suam, quam … Plin. iun. - retardataire [rətardatɛr] adjectif zakasnel, kasen, počasen; commerce zaostal; masculin, féminin zamudnik, -ica; zamuden plačnik
les retardataires ne trouveront plus de places libres zamudniki ne bodo več dobili prostih mest (sedežev)
méthode féminin retardataire zastarela metoda - retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati
se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih - révéler [revele] verbe transitif odkriti, razkriti; photographie razviti; religion razodeti
se révéler pokazati se, razkriti se
révéler des secrets d'Etat razkriti državne tajnosti
ce travail s'est révélé plus difficile qu'on ne pensait to delo se je pokazalo, se je izkazalo za težje, kot smo mislili
dans cette compétition, il s'est révélé comme un joueur de grande classe v tej tekmi se je izkazal kot prvorazreden igralec - revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)
en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti - rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič
ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima - rodbínski de famille, familial
rodbinski album album moški spol de famille
rodbinski član membre moški spol de la famille
rodbinska grobnica caveau moški spol de famille
rodbinsko ime nom moški spol de famille
rodbinski oče père moški spol de famille
rodbinska podobnost air moški spol de famille
rodbinska sreča bonheur familial
rodbinska zadeva affaire ženski spol de famille
rodbinsko življenje vie ženski spol de famille (ali familiale)
rodbinska doklada prestations familiales, sursalaire familial, supplément moški spol pour charges de famille
v rodbinskem krogu en famille, au sein de la famille
v najožjem rodbinskem krogu dans la plus stricte intimité - rodbínski de familia; familiar
rodbinski član miembro m (ali persona f) de la familia
rodbinski album álbum m familiar
rodbinska grobnica panteón m de familia
rodbinski krog seno m de la familia
rodbinska podobnost aire m (ali parecido m) de familia
rodbinska sreča felicidad f doméstica
rodbinska zadeva asunto m de familia
rodbinsko življenje vida f familiar (ali de familia)
rodbinsko ime apellido m
rodbinska doklada plus m de cargas familiares
rodbinski oče padre m de familia
rodbinski prirastek aumento m de la familia - roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)
du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček - rók terme moški spol , délai moški spol , échéance ženski spol
dobavni rok délai de livraison
rok dospelosti échéance ženski spol, terme moški spol
odpovedni rok délai de préavis (ali de congé), (pri pogodbah) délai de dénonciation (ali de résiliation)
podaljšani rok prolongation ženski spol de terme, délai supplémentaire
plačilni rok délai de paiement
rok za premislek délai (ali temps moški spol) de réflexion
skrajni rok délai de rigueur
tožbeni rok délai pour intenter une action
v najkrajšem roku dans le plus bref délai
v roku 14 dni dans un délai de 15 jours (ali d'une quinzaine)
držati se roka observer le délai
dati (določiti) rok donner (fixer) un délai
odobriti rok accorder (ali impartir) un délai
podaljšati (prekoračiti, zahtevati) rok prolonger ali proroger (dépasser, demander) un délai
rok je potekel le délai est échu (ali expiré) - rotin [rɔtɛ̃] masculin
1. botanique steblo indijske palme, iz katerega delajo stole ipd.
2. sold (5 stotink franka)
n'avoir plus un rotin (populaire) niti počenega dinarja ne več imeti - rougir [ružir] verbe transitif pordečiti; razbeliti (železo); pomešati (vodo) z rdečim vinom; verbe intransitif postati rdeč, pordeti, zardeti (de od); sramovati se
rougir ses mains de sang (figuré) imeti krvave roke, zagrešiti umor, zločin
rougir son eau zmešati si vodo z nekoliko rdečega vina
rougir de honte, de colère, de plaisir zardeti od sramu, jeze, ugodja
rougir jusqu'aux yeux, jusqu'au blanc des yeux, jusqu'aux oreilles zardeti do ušes
je rougis de lui sram me je zanj
je n'ai pas à rougir de cela tega me ni treba biti sram
ne plus rougir de rien postati brezčuten za grajo, biti nesramen
elle devrait rougir de sa mauvaise conduite sram bi jo moralo biti njenega vedenja
faire rougir quelqu'un spraviti koga v zadrego (tako da zardi)
rougir et peler après un coup de soleil postati rdeč in luščiti se po sončarici - ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine
tomber en ruines razpadati, rušiti se
être en ruines biti v ruševinah
ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja - sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden
le sacré collège kolegij kardinalov
sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
(populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
édifice masculin sacré svetišče
droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
le mal sacré božjast
avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega - sacrer [sakre] verbe transitif posvetiti; maziliti; slovesno proglasiti za; verbe intransitif, populaire preklinjati, kleti
sacrer un roi ustoličiti kralja
sacrer un évêque posvetiti škofa
il a été sacré le plus grand peintre de son époque bil je slovesno proglašen za največjega slikarja svoje dobe
sacrer comme un charretier preklinjati kot voznik, kot Turek - sage [saž] adjectif moder, pameten, razumen; nraven, čist; ubogljiv, priden, dobro vzgojen (otrok); masculin modrijan
le Sage Salomon
un sage conseil pameten svet
une petite robe sage (familier) skromna obleka
sage comme une image zelo priden (miren, tih)
agir en homme sage ravnati pametno
il serait plus sage de ... pametneje bi bilo, če ...