Franja

Hamilcar (Amilcar) -aris, m Hamílkar (Amílkar), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hamilcar, Gizgonov (Gisgo) sin, ki se je l. 308 bojeval proti Agatoklu na Siciliji: Ci., Val. Max., Iust.

2. Hamilcar Barcās (ali Barca, punsko Barak = Blisk) Hamilkar Barka (Barak), oče slavnega Hanibala, eden največjih kartažanskih vojskovodij, ki se je v prvi punski vojni častno bojeval na Siciliji, osvojil Numidijo in v l. 237—228 skoraj vso Hispanijo; padel je l. 228 v boju z Vetoni, hispanskim plemenom na področju današnjega Madrida: Ci., N., L., Sil., Iust.

3. Hamilcar, vojskovodja, l. 218 ujet na Malti: L.

4. Hamilcar, vojskovodja v severni Italiji (okrog l. 200), padel na čelu galskih upornikov v boju proti Rimljanom (l. 197): L.

Hannibal (Annibal) -alis, m Hánibal (Ânibal), punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hannibal, okrog l. 265 poveljnik kartažanskega ladjevja pri Lipari, je zastonj skušal osvojiti Mesano, v kateri so se bili prebivalci (Mamertini) uprli, potem pa je branil Agrigent pred Rimljani; kasneje je bil usmrčen na križu: Val. Max.

2. Hannibal z Rodosa, drzen pomorski poveljnik, ki je v prvi punski vojni osvobodil hudo oblegani Lilibej; pri nekem poznejšem poskusu so ga Rimljani ujeli: L.

3. Hannibal, slavni sin Hamilkarja Barke, največji kartažanski vojskovodja, roj. l. 247; kot vrhovni poveljnik si je po l. 221 podvrgel Hispanijo do Ibera, osvojil grško naselbino in rimsko zaveznico Sagunt (l. 218) ter napadel Italijo. Po zmagovitih bitkah ob Ticinu in Trebiji (l. 218) ter ob Trazimenskem jezeru (l. 217) je Rimljane pri Kanah popolnoma porazil (l. 216). L. 207 so ga Kartažani iz Italije poklicali domov. L. 202 ga je Scipion (Afriški) premagal pri Zami v Afriki. L. 195 je pregnan iz Kartagine pribežal k Antiohu Velikemu, po bitki pri Magneziji (l. 190) pa k bitin(ij)skemu kralju Pruziji, ki ga je hotel izdati Rimljanom. Da ne bi prišel svojim sovražnikom v roke, se je (l. 183) zastrupil: Enn., Ci., N., H. idr. Do svoje smrti je ostal zaprisežen sovražnik Rimljanov, od tod apel. Hannibal Hanibal = nespravljiv —, zaklet sovražnik Rimljanov: novus Han. Ci., Mithridates, odio in Romanos Hannibal Vell., alter Hannibal Aur.

Opomba: Gen. Hannibālis: Enn., Varr. ap. Non.

hastātus 3 (hasta) s kopjem —, s sulico oborožen: prima acies T., Bellona Stat., turmae hastatae Val. Fl. (o konjenikih). Od tod subst.

1. hastātī -ōrum, m
a) kopjaniki, suličarji: dux hastatorum, decem milia hastatorum Cu.
b) occ. suličar, kopjaník, hastati = prvi bojni red rim. legije, katere 30 maniplov je bilo razdeljenih v tri bojne vrste (rede) po 10 maniplov: v prvem redu je stalo 1200 suličarjev (hastati), v drugem 1200 „prvakov“ (suličarjev druge vrste) (principes), v tretjem 600 „tretjakov“ (suličarjev tretje vrste) (triarii). Po tretji punski vojni so stali principes v prvem, hastati v drugem bojnem redu, za njimi pa triarii: Varr., O., pugna ordinaria per principes, hastatos et triarios L.

2. hastātus -ī, m
a) (sc. ordo) kopjaniška stotnija: primus hastatus Ci., C. idr., signifer secundi hastati L.; s celotnim izrazom: mihi T. Quinctius Flamininus decimum ordinem hastatum adsignavit L. mi je poveril poveljstvo nad 10. stotnijo suličarjev.
b) (sc. centurio) stotnik kopjaniške stotnije: primus —, secundus hastatus P. Veg. stotnik prve, — druge stotnije suličarjev.

hērēs -ēdis, m f (prim. gr. χῆρος oropan, gr. χήρα vdova, gr. χῆτος in χάτις pomanjkanje, gr. χωρίς ločeno, gr. χωρίζω ločim)

1. kot m dedič, kot f dedinja; heredem esse (alicuius ali alicui) Ci. ep., Q., Suet., aliquem heredem relinquere Ci., Val. Max., Plin. iun., Suet., heredem aliquem facere, factitare, instituere, scribere Ci. idr., koga za dediča postaviti, heredes (heredem Q.) sequi H. dedičem (dediču) pripasti, h. omnium bonorum L. ali h. ex libella Ci. ep. ali ex asse Q., Mart., Plin. iun. ali h. primus Ps.-Q. glavni (prvi) dedič, dedič vse zapuščine, h. secundus Ci. ep., S., T., Suet. drugi (nadomestni) dedič (če glavni dedič dediščine ne more ali noče nastopiti), h. ex tertia parte Ci. ali ex triente Suet. dedič zapuščinske tretjine, h. ex dodrante N. tričetrtinski dedič, h. quartae partis H., h. necessarius Plin. iun., h. suus Dig. naravni dedič, dedič po rojstvu; sg. kolekt.: nec multus intra limen heres est Sen. rh.; o ženskah: Dig., heres erat filia Ci., testamento fecit heredem filiam Ci., cur (mulier) virgini Vestali sit heres, non sit matri suae? Ci., clara heres Ven.

2. metaf.
a) dedič, dedinja, naslednik —, naslednica v čem: Academiae Ci., regni L., heres laudis amica tuae O., paterni odii T.
b) šalj. = lastnik, posestnik, gospodar: abstuli hanc quoius heres numquam erit Pl.
c) = stolō: (alui) innumero herede prosint Plin.
č) pesn. = podrast: quin gemino cervix herede valentior esset O. z dvema podraslima vratovoma (nam. odsekanega).

Opomba: Star. acc. sg. hērem: Naev. fr.

Hierō(n) -ōnis, m (Ἱέρων) Hiêron,

1. Hieron I. je v Sirakuzah vladal v letih 477—467; na njegovem dvoru so nekoliko časa bivali grški pesniki Pindar, Simonid, Bakhilid, Epiharmos in Ajshil: Ci.

2. Hieron II., Hieroklov sin, je v Sirakuzah vladal v letih 269—215. V prvi punski vojni je bil sprva zaveznik Kartažanov, potem pa Rimljanov: Pl., Varr., Ci., L., Sil., Fl., Iust. — Od tod adj. Hierōnicus 3 Hieronov = Hierona II.: lex Ci.

híp (-a) m istante, attimo; momento, minuto:
kratek hip breve istante
hip pozneje je odšel un momento dopo se ne andò via
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prvi hip ga ni spoznal in un primo momento non lo riconobbe
vsak hip bo tu torna a momenti
vsak hip te lahko doleti nesreča la disgrazia ti può capitare in ogni istante
zadnji hip je prišel na vlak riuscì a prendere il treno all'ultimo momento

hiteti glagol
1. (pri dejavnosti) ▸ siet, igyekszikVseeno besede pozorno izbira in ne hiti z odgovori. ▸ Szavait mégis alaposan megválogatja, és nem sieti el a válaszadást.
Zavesa je spet padla in na odru so hiteli postavljati novo sceno. ▸ Újra legördült a függöny, és a színpadon sietve állították fel az új díszletet.

2. (o premikanju) ▸ sietPo prvi eksploziji so reševalci hiteli na pomoč. ▸ Az első robbanás után a mentők siettek a segítségükre.
Sopomenke: drobencljati

3. (minevati) ▸ rohanŽivljenje je teklo naprej in niti opazila nisem, kako čas hiti. ▸ Az élet ment tovább, és észre sem vettem az idő rohanását.

Hitze, die, (-, ohne Plural) vročina; figurativ (Feuer) ogenj; (Sonnenhitze) pripeka; bei Tieren: gonjenje; in der ersten Hitze v prvi vročini; in der Hitze des Gefechtes v razvnetosti; sich in Hitze reden razpaliti se

hokej samostalnik
1. (šport) ▸ jégkorong, jéghoki, hokiSem pač poklicni igralec, ki si z igranjem hokeja služi kruh. ▸ Profi játékos vagyok, jégkoronggal keresem a kenyerem.
Sopomenke: hokej na ledu

2. (način igranja hokeja) ▸ jégkorongozás, jéghokizás
V prvi tretjini smo še prikazali kolikor toliko dober hokej, nato pa smo močno popustili, še posebej v obrambi. ▸ Az első harmadban elég jó jéghokit produkáltunk, utána azonban kiengedtünk, főleg védekezésben.

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

Īcarus -ī, m (Ἴκαρος) Íkar

1. Atenec, Erigonin oče, ki je za časa kralja Pandiona v Atenah gostoljubno sprejel Bakha (Dioniza), za kar mu je hvaležni bog dal trto in mehe z vinom. Trto je Ikar v Atiki zasadil in tako tam postal prvi vinogradnik, z vinom v mehih pa se je vozil okrog po deželi ter ga razdelil med svoje rojake. Ko so se nekateri pastirji z vinom opijanili, so jih imeli njihovi tovariši za zastrupljene, zato so Ikarja ubili. Erigona je s svojo psico (ki se je imenovala gr. μαῖρα = bleščeča) iskala očetov grob in se, ko ga je bila našla, ob njem na drevesu od žalosti obesila. Jupiter (ali Bakh) je postavil vse tri na nebo kot ozvezdja: Ikar = Bootes ali Arcturus, Erigona = Virgo, psica = Canis, Sirius (pasja zvezda): Hyg. (ki ga imenuje tudi Īcarius) primus tegis, Icare, vultūs O., cunctis Baccho iucundior hospes Icarus, ut puro testantur sidera caelo Erigoneque Canisque Tib., Icare, Cecropiis merito iugulate colonis Pr. Od tod adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev: Icarii stella proterva canis O., boves (= ozvezdje Bootes) Pr., astrum, latratūs, palmes Stat. —

2. Dajdalov sin; z očetom, ki je bil sebi in sinu napravil umetne perutnice, je bežal iz kretskega labirinta. Oče se je držal zemeljskega površja, sin pa, čeprav posvarjen, se je previsoko povzpel, zato mu je sončna vročina raztopila vosek, ki je peresa njegovih perutnic držal zlepljena; Ikar je padel v jugovzhodni del Egejskega morja: O., Hyg. Od tod baje adj. Īcarius 3 (Ἰκάριος) Íkarjev, ikar(ij)ski (= po Ikarju imenovan) v zvezah: Icarium mare Plin., Ap. Ikar(ij)sko morje (jugovzhodni del Egejskega morja) = Icarii fluctus H., Icariae aquae O., Icarium litus ali Icaria litora Plin., Icarium pelagus Cl., tudi samo Īcarium -iī, n (sc. mare) O.; v resnici pa je ta adj. izveden iz subst. Īcaria, ki je ime otoka v Egejskem morju zahodno od Samosa, sl. torej = ikarijski.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

igráti to play; gledališče to act, to perform

igráti na glasbilo to play (on) an instrument
igráti za denar to play for money
igráti karte to play cards
igráti (kako) igro to play (at) a game
igráti v loteriji to invest in a lottery, to try one's luck in a raffle
igráti šah to play chess
igráti za zabavo (ne za denar) to play for fun
napačno igráti glasba to play wrong notes
igráti na prvi pogled, brez priprave glasba to play at sight
igráti vlogo to play a part, to take the part of, (o igralcu) to act a part
igráti velikega gospoda to put on airs, to swank
igráti klavir to play the piano
igráti komedijo (figurativno) to feign, to simulate, to pretend
visoko igráti to gamble (for high stakes); to play for high stakes
igráti neodločeno šport, nogomet itd. to draw (a match)
igráti se to play; to toy (z with); to amuse oneself, to sport
igráti se z besedami to play on words, to pun, to indulge in word-play
denar igra važno vlogo money plays an important role

Īliēnsēs -ium, m

1. gl. Īlion.

2. Ílijci, narod na Sardiniji (po Mel. prvi prebivalci tega otoka): L., Mel., Plin.

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

imenovan|i (-a, -o) erwähnt, genannt
prvi imenovani der/die/das ersterwähnte, erstgenannte
spodaj imenovani der/die/das nachgenannte, nacherwähnte
zadnji imenovani der/die/das letztgenannte
zgoraj imenovani der/die/das [obengenannte] oben genannte, vorgenannte
tako imenovani [sogenannt] so genannt

īmmō Rabi se v popravljajočem ali stopnjujočem odgovoru, in sicer

1. potrjujoč in s poudarkom nadaljujoč: menim, da; vsekakor; da, celo; temveč celo: verum vis dicam? Immo etiam! seveda, vivit? immo in senatum venit Ci. da celo, non hi omnes defuerunt? immo, etiam testimonio laeserunt Ci. da, celo … , ei nihil in Gabinium dixerunt: immo, Gabinium laudaverunt Ci., causa non bona est? immo, optima Ci.; pogosto z drugimi part. (prim. prvi zgled!): immo, mehercule, habeo tibi gratiam Ci., isti Latine non loquuntur? immo vero, tantum loquuntur, quantum … Ci.; pri Pl. in Ter. v zvezi: immo si scias (z obj. ali brez obj. ali z odvisnim vprašalnim stavkom, da se neopaženo popravi prejšnji stavek in iron. uvede popolnoma drugačno mnenje): da, če bi ti vedel: Probus homost, ut praedicare te audio; odgovor: Immo si scias. Ubi te aspexerit, narrabit ultro, quid sese velis Pl.; s celim izrazom: Magis id dicas, si scias, quod ego scio Pl.; prav tako: immo si audias (da, če bi ti slišal) meas pugnas, fugias manibus dimissis domum Pl.

2. zanikujoč: mislim nasprotno, o ne, ne, temveč, marveč, narobe, nasprotno, nikakor (ne): debebat? Immo, in suis nummis versabatur! Ci. ali je imel dolgove? Nikakor ne! … , fundus Sabinus meus est! Immo, meus! Ci. ne, moje je, venit ad Cluvium, quem hominem? levem? immo, gravissimum! mobilem? immo, constantissimum! familiarem? immo, alienissimum! Ci., egebat? immo, locuples erat Ci.; tako tudi: immo contra ea L. ne, nasprotno = immo contra Sen. ph. = immo e diverso Suet.

Opomba: V primerih, navedenih pod

1. je prejšnja misel večinoma (a ne vselej!) nikalna, pod

2. trdilna.

imperātor (pesn. soobl. induperātor) -ōris, m (imperāre)

1. zapovedovalec, zapovednik, oblastnik: Pl., Plin., ille populus est imperator omnium gentium Ci. (kot Jupitrov vzdevek), Iovem imperatorem quanto honore fuisse arbitramini? Ci.; od tod annua imperia, binos imperatores (= konzula) sibi fecere S.; pesn. (da ga je moč uporabiti v heksametru): uter esset induperātor Enn. oblastnik, induperatorem classis super aequora verrit Lucr.

2. occ. zapovednik v vojski, vojskovodja, (vrhovni) poveljnik, nadpoveljnik, vrhovni poveljnik: Enn. in Lucr. (v obl. induperator), aliae sunt legati partes atque imperatoris; alter omnia agere ad praescriptum, alter libere ad summam rerum consulere debet C., uti C. Pansa, A. Hirtius consules imperatores (konzula kot vrhovna poveljnika) supplicationes constituant Ci., solent hoc boni imperatores facere, cum proelium committunt Ci.

3. kot častni naslov
a) (nav. zapostavljen (lastnemu imenu) zmagovit poveljnik: (Scipioni) maximum nomen erat imperatoris, quo se milites sui appellasent L., si quis … Thracum mille aut duo milia occidisset, illum hac consuetudine, quae increbruit, imperatorem adpellaret senatus? Ci.; to pravico (namreč podeljevati naslov „imperator“) so si pozneje prisvojili rim. cesarji, ki so si tudi sami sebi pritikali ta vzdevek v pomenu
b) vladar, cesar: imp. Nerva Plin. iun., imp. Augustus Suet.; prvi, ki je imel ta naziv stalno, je bil Cezar. Oktavijan ga je postavil namesto prvega imena Caius; navadno stoji v tem pomenu pred osebnim imenom; pozneje tudi brez lastnega imena = rimski cesar: Suet., Plin.

impronto² m
all'impronto na prvi pogled, takoj