Franja

vērso³ m

1. lit. verz, stih:
versi rimati, sciolti rimani, prosti verzi
versi ottonari, novenari, endecasillabi osmerci, deveterci, enajsterci

2.
versi pl. lit. pesem, pesniški spis

3. relig. vrstica (iz svete knjige)

4. ptičji glas; ekst. živalski glas

5. klic; krik

6. govorjenje; hoja:
fare sempre un verso pren. vedno ponavljati isto pesem
rifare il verso a qcn. posnemati koga

7. usmeritev (dlak, vlaken)

8. fiz. smer (vektorjev)

9. smer:
cose senza verso stvari brez repa in glave
per ogni verso od vsepovsod
andare per un verso piuttosto che per un altro iti v neko smer namesto v drugo
cambiare, mutare verso iti v drugo smer, spremeniti smer, preusmeriti se (tudi pren.);
capire, intendere nel verso giusto prav razumeti
pigliarla per un altro verso pren. kaj napačno razumeti
prendere qcn. per il verso giusto znati ravnati s kom
prendere qcs. per il verso giusto kaj rad sprejeti
rispondere per il verso ne ostati dolžan (v odgovoru)

10. pren. način:
a verso spodobno, kot je treba
fare a proprio verso narediti po svoje
non c'è verso di convincerlo ni ga mogoče prepričati

visòk (-ôka -o)

A) adj.

1. alto:
visoka gora, hiša montagna alta, casa alta
visoka trava erba alta
visoki čevlji scarpe alte
visoka planota altopiano
dva metra visok skok un salto di due metri

2. (zelo oddaljen od spodnje meje) alto:
visoke cene, obresti prezzi, interessi alti
visoka temperatura temperatura alta
visoka morala morale alto

3. (za katerega je značilno veliko število nihajev glasilk, strune) alto:
visok ton tono alto
peti z visokim glasom cantare a voce alta

4. (pomemben po položaju, odgovornosti) alto; grande:
visok državni funkcionar un alto funzionario statale, un grand commis
pogovori na najvišji ravni trattative al massimo livello
višje sodišče tribunale superiore

5. superiore:
visoka, višja šola scuola superiore
višji razredi osnovne šole le classi superiori della scuola elementare
višja gimnazija liceo; nekdaj ginnasio-liceo

6. (ki pripada uglednejšim, bogatejšim družbenim slojem) alto; bene:
visoka družba alta società, gente bene; haute; high society

7. ekst., knjiž. (težko uresničljiv) alto, nobile, impegnativo:
visoki cilji alti propositi

8. pren. (vzvišen) eccelso, sublime, nobile:
visoke besede parole sublimi, nobili

9. (domišljav, prevzeten) superbo, altero, presuntuoso:
zaradi uspeha postati visok insuperbire per il successo

10. (ki v kaki hierahični razvrstitvi sledi prejšnjemu; v primerniku) superiore; šol.
napredovati v višji razred essere promosso alla classe superiore
biol. višji organizmi organismi superiori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bil je že visok dan, ko so odšli na pot il sole era già alto che si misero in cammino
pren. seči po najvišji lovoriki conquistare gli allori, vincere
pren. to je višja matematika questo è per me arabo
pren. izdelek, ki je visoka pesem tehnike un prodotto di qualità superiore
fiz. visoka frekvenca alta frequenza
um. visoka jedkanica incisione in rilievo
višja matematika alta matematica
obl. visoka moda alta moda, haute couture
lingv. stara visoka nemščina altotedesco antico
hist. Visoka porta Sublime Porta
lov. visoka preža impalcatura
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
meteor. visoka voda acqua alta
visoke osebnosti dignità
bot. višje rastline piante superiori
um. visoki barok tardo barocco
pog. muz. visoki c do di petto
polit. visoki komisar alto commissario
tekst. visoki lesk lucentezza, splendore
lov. visoki lov caccia grossa
obl. visoki ovratnik colletto alto
visok otroški stol seggiolone
um. visoki relief altorilievo
hist. visoki srednji vek alto medioevo
šport. visoki start partenza da posizione eretta
tisk. visoki tisk rilievografia
visoko pritličje mezzanino

B) visôki (-a -o) m, f, n
višji (nadrejeni) superiore
rel. Najvišji l'Altissimo

volunteer [vɔləntíə]

1. samostalnik
prostovoljec (tudi vojska)
volonter; pripravnik; kdor brezplačno opravlja kako službo
botanika divje rastoče drevo

Volunteers of America množina prostovoljna organizacija pomoči v ZDA (podobna Salvation Army v Angliji)

2. pridevnik
prostovoljski
agronomija divje rastoč

a volunteer corps vojska prostovoljski korpus
Volunteer State (vzdevek za državo) Tennessee (ZDA)

3. neprehodni glagol
prostovoljno se javiti (se ponuditi) (for za, kot; to do napraviti kaj)
vojska javiti se ali služiti kot prostovoljec, biti prostovoljec, prostovoljno služiti vojsko
prehodni glagol
prostovoljno (sam od sebe) ponuditi, prevzeti ali napraviti (uslugo itd.); nepoklican reči, izjaviti (an opinion mnenje)

she volunteered a song ponudila se je, da bo zapela pesem
he volunteered to show me the way ponudil se je, da mi bo pokazal pot
how many of them volunteered? koliko od njih se je javilo prostovoljno?

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

war¹ [wɔ:] samostalnik
vojna; boj, borba; prepir, razprtija, mržnja, sovraštvo, sovražnost; vojna umetnost, vojništvo
pogovorno orožje, vojna oprema, vojna moč, čete

in the war v vojni, v vojnem času
the War 1. svetovna vojna
War between the States ameriška državljanska vojna
war of nerves živčna vojna
holy war sveta vojna
a war of words besedna vojna
war of the elements naravne katastrofe, hude nevihte
war to the knife boj na nož, vojna do iztrebljenja
the war to end all wars zadnja vojna (nobene več!)
the dogs of war poetično, figurativno vojne strahote
perfect (imperfect) war pravno, vojska splošna (omejena) vojna
man-of-war vojna ladja
trade of war vojaški poklic
laws; množina of war vojno pravo
rights; množina of war (nezakonito) vojno pravo
untrained in war neizurjen v orožju
war baby pogovorno nezakonsko vojaško dete (rojeno v času vojne); šaljivo mornariški kadet, ki je opravljal službo mornariškega častnika v 1. svetovni vojni; ameriško, sleng vojni proizvod; delnica, katere vrednost se je dvignila v vojni
war bond vojna obveznica, zadolžnica
war cloud pogovorno grožnja vojne, vojna nevarnost
war craft umetnost vojskovanja
war correspondent vojni dopisnik
war crime, war criminal vojni zločin, vojni zločinec
to raise the war cry zagnati bojni krik
war dance bojni ples
war debt vojni dolg
war fever vojna psihoza
war god bog vojne
war hatchet bojna sekira
war footing vojno stanje, vojna pripravljenost
war grave vojni, vojaški grob
war guilt vojna krivda
war horse bojni konj; pogovorno star vojščak, veteran (tudi figurativno)
war of liberation osvobodilna vojna
war lord najvišji poveljnik vojske, vojaški diktator, generalisim
War Office britanska angleščina vojno ministrstvo (do leta 1964)
War of the Nations zgodovina 1. svetovna vojna
war orphan vojna sirota
war paint barva, s katero si Indijanci prebarvajo obraz in telo pred bojem; figurativno svečana obleka; ameriško, pogovorno našminkanost
war path bojni pohod Indijancev
pogovorno to be on the war biti napadalen, biti pasje volje
war plane vojno letalo
war-ravaged opustošen od vojne
war widow vojna vdova
war song bojevito petje; bojna pesem
war zone vojna cona
all is fair in love and war v ljubezni in v vojni je vse dovoljeno
to be at war with biti v vojni z
he's been in the wars figurativno pošteno ga je zdelalo
to carry the war into the enemy's country prenesti vojno v sovražnikovo deželo, figurativno preiti v protinapad, tolči sovražnika z njegovim lastnim orožjem
to declare war upon s.o. napovedati vojno komu
to drift into war biti vpleten (potegnjen) v vojno, figurativno priti v spor z
to go to war spustiti se v vojno, začeti vojno
to go to the wars iti v vojsko, v vojno
to make war biti v vojni, vojskovati se
to wage war voditi vojno, biti v vojni, vojskovati se

warble¹ [wɔ:bl]

1. samostalnik
žvrgolenje, gostolenje; žvrgoleč glas

2. neprehodni glagol
žvrgoleti, peti (kot ptica); tresti z glasom; glasno peti; peti v stihih
ameriško jodlati, ukati

prehodni glagol to warble a song žvrgoleti pesem

Wasser¹, das, (-s, -) voda (tudi figurativ, Medizin); (Duftwasser) vodica; (Schweiß) pot, znoj; schweres Wasser Chemie težka voda; ein stilles Wasser figurativ tiha voda; stille Wasser sind/gründen tief tiha voda jezove podira/bregove dere; das große Wasser velika luža (Atlantik); Wasser lassen/abschlagen iti na vodo, mokriti, urinirati; Wasser treten Medizin hoditi po vodi; das Wasser steht (ihm) bis zum Hals voda mu sega do vratu ( tudi figurativ ); jemandem nicht das Wasser reichen können ne segati (komu) niti do kolen; das Wasser läuft (mir) im Munde zusammen sline se mi cedijo; Wasser in ein Sieb schöpfen/Wasser in die Elbe tragen nositi vodo v morje; jemandem das Wasser abgraben spodkopavati koga; das ist Wasser auf seine Mühle to je voda na njegov mlin; bis dahin läuft noch viel Wasser den Berg/die Elbe hinunter do tedaj bo preteklo še dosti vode;
an: nahe am Wasser gebaut haben figurativ hitro bruhniti v jok;
aus: wie aus dem Wasser gezogen kot bi ga/jo iz vode potegnil;
in: ins Wasser fallen pasti v vodo ( tudi figurativ ); ins Wasser gehen utopiti se (narediti samomor); ein Schlag ins Wasser udarec v prazno, mahanje po zraku; wie eim Fisch im Wasser kot riba v vodi;
mit: es wird überall nur mit Wasser gekocht/auch andere Leute kochen mit Wasser tudi drugje je ista pesem/ni nič bolje; mit allen Wassern gewaschen z vsemi žavbami namazan;
über: sich über Wasser halten držati se nad vodo ( tudi figurativ );
unter: unter Wasser stehen biti pod vodo, biti poplavljen; unter Wasser setzen poplaviti;
von: vom reinsten Wasser pravi, čist;
zu: zu Wasser po vodi; zu Wasser gehen Luftfahrt pristati na vodi

zahvaln|i (-a, -o) Dank- (govor die Dankrede, daritev das Dankopfer, molitev das Dankgebet, pesem das Danklied, služba božja der Dankgottesdienst, obred die Dankfeier, pismo das Dankschreiben), Dankes- (formula die Dankesformel, besede Dankesworte množina)
zahvalni dan das Erntedankfest

zakrožíti arrondir (tudi figurativno)

zakrožiti pesem entonner une chanson

zapéti² (zapojem) (to begin) to sing, to start singing

zapéti pesem to sing a song
drugo pesmico zapéti to sing a different tune, to change one's tune (tudi figurativno)

zbóren¹ (-rna -o) adj. del coro, corale; in coro; di raduno, di raccolta:
zborna recitacija declamazione corale
rel. zborna (procesijska)
pesem prosodio

zborovski pridevnik
(o pevskem zboru) ▸ kórus, kar, énekkari

zbôrovski (-a -o) adj. del coro, corale, per coro:
zborovsko petje canto corale
zborovska pesem, skladba canto, composizione corale, per coro

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zdrdráti (-ám)

A) perf.

1. strepitare

2. passare sferragliando

3. tr. snocciolare; spiattellare:
zdrdrati pesem snocciolare la poesia

B) zdrdráti se (-ám se) perf. refl. parlare a lungo, fino a perdere il fiato; sgolarsi

zgrábiti (-im)

A) perf.

1. rastrellare insieme

2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare

3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare

5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani

zmagosláven (-vna -o) adj.

1. trionfale, di trionfo:
zmagoslaven nasmeh un sorriso di trionfo

2. pren. trionfante, vittorioso

3. pren. vincente; convincente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. zmagoslavna cerkev Chiesa trionfante
lit. zmagoslavna pesem peana

zrcálo (-a) n

1. specchio:
pogledati se v zrcalo guardarsi nello specchio
brušeno, kristalno zrcalo specchio levigato, specchio di cristallo
čarovno zrcalo specchio magico
vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo specchio concavo, convesso, sferico
med. čelno, grlno, očesno, ušesno zrcalo specchio frontale, laringoscopio, oftalmoscopio, otoscopio
morje je mirno kot zrcalo il mare è calmo come uno specchio

2. pren. (zrcalu podobna površina) specchio:
čoln je drsel po morskem zrcalu la barca scorreva sullo specchio del mare

3. pren. specchio:
narodna pesem je zrcalo narodove duše la poesia popolare è lo specchio dell'anima di un popolo
avt. vzvratno zrcalo specchio retrovisore
agr. jajčje zrcalo apparecchio radioscopico (per l'esame delle uova)
navt. krmno zrcalo specchio di poppa

4. tisk. lay-out

žétven harvest(-)

žétveni obeti (upanja) harvest prospects pl
žétvena pesem, žétveno praznovanje harvest home
žétveni praznik (cerkveno) Harvest Festival
žétveni praznik hvaležnosti ZDA (zadnji četrtek v novembru) Thanksgiving (Day)

žvrgoléti to warble

žvrgoléti pesem to warble a song
žvrgoléč warbling