Franja

manteca ženski spol maslo; svinjska mast, salo

manteca de cerdo svinjska mast
manteca de coco kokosovo maslo
manteca derretida raztopljeno maslo
manteca dulce nesoljeno maslo
manteca salada soljeno maslo
manteca vegetal rastlinska mast
pan con manteca kruh z maslom
hecho un rollo de manteca zdrav ko riba (otrok)
untar con (de) manteca z maslom namazati

mara|ti (-m) koga/kaj: jemanden/etwas mögen, gut leiden können, gern haben, viel übrig haben für
ne marati nicht mögen, nicht leiden können, nichts übrig haben für, nicht riechen können
ki ne mara … -feindlich, -scheu
(otrok kinderfeindlich, kontaktov kontaktscheu, publicitete publicityscheu, tujcev ausländerfeindlich, fremdenfeindlich); der -muffel (avta Automuffel, kopanja Bademuffel, kravate Krawattenmuffel, mode Modemuffel, nogometa Fußballmuffel, plesa Tanzmuffel, varnostnega pasu Gurtmuffel)
ne marati Xa ein X-muffel sein
ne maram delati česa: es ist mir [verhaßt] verhasst zu …

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

marljiv pridevnik
1. (o delavnosti) ▸ szorgalmas, szorgos, serényČeprav je bil izjemen garač in marljiv delavec, ni od tega nikoli imel tudi gmotnih koristi. ▸ Habár kőkeményen és serényen dolgozott, ebből sosem származott anyagi előnye.Med, ta sladki naravni pridelek marljivih čebel, je vsestransko blagodejen za zdravje. ▸ A méz, a szorgalmas méhek édes, természetes terméke számos jótékony hatással bír az egészségre. Marljive roke vsakega delavca v tobačni tovarni zvijejo tudi preko 100 cigar na dan. ▸ A dohánygyári munkások szorgos kezei alól akár száznál is több szivar kerül ki naponta.
2. (o dejanjih) ▸ szorgalmas, szorgos, serényŽe lani smo dobre rezultate dosegli s trdim in marljivim delom, ki je letos še bolj profesionalno. ▸ Már tavaly is jó eredményeket értünk el kemény és szorgalmas munkával, idén pedig még inkább professzionális módon dolgozunk.Oče ga je priganjal k marljivejšemu učenju, vendar ni bil tak čudežni otrok, ki gre pri enajstih letih že študirat. ▸ Apja serényebb tanulásra ösztökélte, de nem tartozott azok közé a csodagyerekek közé, akik 11 évesen már egyetemre mennek.Za trud in marljivo vadbo je bil nagrajen, da si je kot mladinec leta 1953 ogledal v Rimu svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. ▸ Erőfeszítéseiért és szorgalmas edzésmunkájáért jutalmul még juniorként megnézhette az 1953-as római szertornász-világbajnokságot.

más več, bolj, rajši; še (več); vrhu tega; dalje, dlje, nadalje; matematika plus, in

más acá semkaj, na tej strani
más allá tjakaj, na oni strani
más que več kot; čeprav, dasi
más el embalaje (trg) embalaža posebej
más y más več in več, bolj in bolj, vedno več (bolj)
a más mimo tega, še zraven
a más de razen
a más correr v polnem teku
a más y mejor kar najbolje, izvrstno
a más no poder na vse kriplje, na vso moč
a más tardar najkasneje, najpozneje, najdalje
a cual más za stavo
a lo más kvečjemu, največ
trabaja como el que más (on) dela kot vsak drugi
cuando más kvečjemu, največ
cuanto más..., más... čim več (bolj) ..., tem več (bolj) ...
beber de más preveč piti
hay dos libros de más dve knjigi sta več (čezštevilni)
aquí estoy de más tu sem odveč
¡razón de más! razlog več!
de más a más vrhu tega, še zraven
no más ne več, le; Am le, samo (= nomás)
¡espera no más! (Am) le (po)čakaj!
¡siéntese no más! (Am) sedite, prosim!
ni más ni menos ne več ne manj, prav toliko, prav tako; seveda
nada más drugega nič
nunca más nikoli več
poco más o menos malo več ali manj, približno
por más que... naj še toliko ...
el que más y el que menos oba v enaki meri; vsakdo, vsak otrok
sin más acá ni más allá meni nič tebi nič
sin más ni más brez premisleka, brez nadaljnjega; nenadoma
tanto más cuanto que toliko več (bolj), ker
cada vez más vedno več
Piedro es el que come más Peter največ jé
sabe más que nadie (on) ve več kot vsi drugi
nadie lo sabe más que él nihče tega ne ve bolje kot on
los más (de ellos) večina (njih)
los más de los días večina (največ) dni
son las tres todo lo más ura je kvečjemu tri
poner más cuidada podvojiti vnemo; previdneje ravnati
más bien prej
más tarde o más temprado prej ali slej, enkrat
más tiempo dalj časa
lo más pronto (posible) čim prej
más bien... que prej ... kot
(ni) en lo más mínimo niti najmanj ne
¡(y) no hay más! (in) konec s tem! dovolj (tega)!

materino mleko stalna zveza
(o tekočini) ▸ anyatejOtrok je bolj odporen in se lepo razvija, dokler pije materino mleko. ▸ A gyermek ellenálló képessége nagyobb és jobban fejlődik, amíg anyatejet iszik.
Veverica kot mladič sesa materino mleko, zato spada med sesalce. ▸ A mókus kölyök korában anyatejjel táplálkozik, ezért az emlősök közé tartozik.

matrimonio moški spol poroka, zakon; zakonska dvojica, zakonca

matrimonio clandestino skriven zakon
matrimonio civil civilni zakon
matrimonio canónico cerkvena poroka
matrimonio de conveniencia razumski zakon
matrimonio por especulación poroka zaradi denarja
matrimonio morganático morganatičen zakon
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
contraer matrimonio skleniti (stopiti v) zakon
tomar en matrimonio poročiti
pedir en matrimonio zasnubiti, za roko prositi
nacido fuera de matrimonio nezakonski (otrok)
agencia de matrimonios ženitna posredovalnica

mehr

1. več (mehr Kinder, Mehl več otrok, moke); je mehr čim več; mehr als genug več kot dovolj; mehr sein als biti več kot; nicht mehr ne več; nichts mehr nič več; etwas mehr nekaj več, malo več; nie mehr nikoli več; er ist nicht mehr ni ga več

2. še; nur mehr samo še; einmal mehr še enkrat; und anderes mehr in še drugo

3. bolj; mehr und mehr bolj in bolj; fehlen, zusagen, nachdenken: mehr denn je bolj kot sploh kdaj; um so mehr tem bolj; um so mehr, als tembolj, ker; mehr oder weniger bolj ali manj nichts mehr und nichts weniger als nič več in nič manj kot; mehr tot als lebendig komaj še živ

mestn|i [é] (-a, -o) Stadt-; v lasti mesta: stadteigen; (arhiv das Stadtarchiv, grb das Stadtwappen, očetje množina Stadtväter, okraj der Stadtbezirk, otrok das Stadtkind, park der Stadtpark, plin das Stadtgas, urad das Stadtamt, četrt das Stadtviertel, država die Stadtstaat, knjižnica die Stadtbücherei, Stadtbibliothek, kronika die Stadtchronik, občina die Stadtgemeinde, obvoznica die Stadtautobahn, uprava die Stadtverwaltung, vožnja die Stadtfahrt, vrata množina das Stadttor, vrtnarija die Stadtgärtnerei, gledališče das Stadttheater, obzidje die Stadtmauer, prebivalstvo die Stadtbevölkerung, območje das Stadtgebiet)

Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.

Mīcythus -ī, m (Μίκυϑος) Míkit,

1. Tebanec, Epaminondov ljubljenec: N.

2. suženj Anaksilaja, tirana v Regiju in Mesani; tiran ga je postavil za varuha svojih otrok: Iust., Macr.

Minerva -ae, f (stlat. Menerva, na etr. napisih menrvā, menerva, menarva, meneruva, v pelignijskem jeziku Minerua (štirizložno), prim. promenervat item, pro monet Fest., dicta, quod bene moneat P. F.) Minêrva, rim. boginja, hči Jupitra, ki jo je imel izmed svojih otrok najraje; rodila se je (tako poznejša mitologija) iz njegove glave. Minerva je poosebitev človeške razumnosti in zato zaščitnica vseh umetnosti in znanosti ter obrti, iznajditeljica tkanja in preje, začetnica volnarstva. Pozneje so jo poistovetili z grško Palado Ateno in jo častili tudi kot boginjo vojne, saj je v vojni odločilen razum in ne le surova sila. Cezar imenuje „Minerva“ celo neko galsko boginjo: de his eandem fere quam reliquae gentes habent opinionem: Apollinem morbos depellere, Minervam operum atque artificiorum initia tradere, Iovem imperium caelestium tenere, Martem bella regere C. Minervin praznik (quinquatrūs) so obhajali vsi rim. umetniki in delavci od 19. do 23. marca; ob teh dnevih so imeli tudi šolarji počitnice: Ci., Varr., V., O., N., Ph. idr. Apel. pomen je še ohranjen v preg. crassā ali pingui Minervā Ci., H., Col. debele, zdrave pameti, z debelo, zdravo pametjo; metaf.: invitā Minervā aliquid dicere, facere ipd. Ci., H. nespretno, brez (poklicne) usposobljenosti, tudi neuspešno; preg.: omnis Minervae homo Petr. ki se spozna na vsako stvar, vsemu kos; preg. sus Minervam (sc. docet) pri Ci. (o neumnežu, ki hoče poučiti pametnega = sl. „jajce več kot puta ve“) sloni na pozabljeni basni; pesn. meton. volnarstvo, obdelovanje volne (preja = tkanje), volnarsko delo, volnena nit: H., O., Pr., Arn., cui tolerare colo vitam tenuique Minerva impositum V.; Arx Minervae, gl. Minervium; Minervae prōmuntorium (prōmunturium) Minervin rt(ič) v Kampaniji jugovzhodno od Surenta (zdaj Punta della Campanella), bivališče Siren: L., O., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Minervālis -e Minérve (tj. učenosti in razumnosti) se tičoč, Minérvin, minérv(ij)ski: artes Tert., Min. munus Hier. = Minerval; od tod
a) subst. Minerval -ālis, n minervál = minérv(ij)sko darilo, živila in druge stvari, ki so jih učenci prinašali učitelju ob vstopu v šolo, nekaka učnina, šolnina: Varr., Tert.
b) subst. pl. Minervālia -ium, n minerválije, slavnosti Minérvi na čast: Tert.

2. Minervius 3 Minérvin, minérv(ij)ski: cives Arn. = Atenci, nomen Arn.; subst. Minervium -iī, n Minérvij
a) Minervino svetišče: Varr., Arn.
b) mesto in grad s pristaniščem in starim, nekdaj bogatim Minervinim svetiščem v Kalabriji južno od Hidrunta; mesto, ki ga V. imenuje arx Minervae (zdaj Castro s pristaniščem Porto Badisco) so Rimljani naselili l. 125: L., Vell.

mladoléten, -létnik, -ica mineur(e) moški spol, ženski spol

mladoletni otrok enfant moški spol mineur
mladoletni delinkvent délinquant moški spol mineur

mladoletnost samostalnik
(o starosti) ▸ kiskorúságV času mladoletnosti otrok za njihove pravice in koristi skrbijo starši. ▸ kontrastivno zanimivo Amíg a gyermekek kiskorúak, a jogaikról és érdekeikről a szülők gondoskodnak.

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami

mnogo¹ [ó] koliko: viel (moke, denarja viel Mehl, Geld)
mnogo hrupa viel Larm, figurativno viel Wind
ki ima mnogo … -reich
(otrok kinderreich, vrst artenreich, zalivov buchtenreich, čred herdenreich, kalcija kalkreich, variant variantenreich); v kakšni meri: viel (manj weniger, večji größer, prej früher; premlad zu jung, preobsežen zu umfangreich)

mnógo adv.

1. (izraža veliko količino ali mero) molto; tanto; assai:
zbralo se je mnogo ljudi venne molta gente
mnogo bere, se giblje, govori, spi legge, si muove, parla, dorme molto

2. (v nikalnih stavkih izraža majhno mero) molto:
stvari ni mnogo spremenil non cambiò molto

3. (s primernikom izraža visoko stopnjo) molto:
mnogo mlajši je od mene è molto più giovane di me
PREGOVORI:
mnogo babic, kilav otrok troppi cuochi guastano la cucina

močíti humecter, mouiller, tremper

posteljo močiti uriner (ali familiarno pisser) (involontairement) au lit; (otrok) faire pipi au lit

mój (-a -e)

A) adj.

1. mio:
moja hiša la mia casa
moje mnenje il mio parere
moja domovina la mia patria
moj nasvet il mio consiglio
pog. ona ni moj tip non è il mio tipo

2. pog. (izraža povezanost z govorečim) mio:
moj vlak odhaja ob šestih il mio treno parte alle sei

3. (izraža čustven odnos) mio:
sin moj figlio mio
moj gospod mio signore

4. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, strah, obup) mio:
pri moji duši in fede mia
moj Bog, kakšen pa si Dio mio, come sei conciato!
v mojih časih je bilo drugače ai miei tempi era diverso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ali si kaj moj? mi vuoi bene?
on ne loči, kaj je moje, kaj je tvoje non distingue ciò che è mio da ciò che è tuo
otrok ima moje oči il bambino ha i miei occhi

B) moj (-a -e) m, f, n
moj je danes v službi mio marito oggi lavora
mojim je dekle všeč alla mia famiglia la ragazza piace
moja bo obveljala sarà come ho detto io
pog. po mojem secondo me

monada ženski spol opičarija, spakovanje, prisiljeno vedenje; brezglavo ravnanje; otročarija; laskanje

¡es una monada! (to je) očarljivo!
¡qué monada! kako lepo!
hacer monadas svoje umetnosti razkazovati (otrok)