Franja

ream² [ri:m] prehodni glagol
tehnično razširiti (luknjo), izvrtati (kovine, kaliber)
navtika razširiti odprtino ali šiv (med deskami itd.) zaradi zasmolitve ali zamašitve

to ream out figurativno odstraniti (pomanjkljivost, napako)

relegar [g/gu] izgnati

relegar a un rincón odstraniti, v kot postaviti
relegar al olvido prepustiti pozabi

retuš|a ženski spol (-e …) die Retusche
odstraniti z retušo wegretuschieren

rja¹ ženski spol (rje …) der Rost; vidna: der Rostansatz
odstranjevanje rje die Entrostung (sredstvo za odstranjevanje rje das Entrostungsmittel)
poškodba/poškodbe zaradi rje der Rostschaden
obdelava proti rji die Rostkur
sredstvo proti rji der Rostlöser
odporen proti rji rostbeständig
ki odstranjuje rjo rostlösend
odstraniti/odstranjevati rjo entrosten
sredstvo za zaščito pred rjo das Rostschutzmittel, der Rostschutz

saj|e ženski spol množina der Ruß
črn od saj rußbeschmutzt, rußgeschwärzt
madež od saj der Rußfleck
odstraniti saje s česa (etwas) entrußen
pokriti/zamazati s sajami einrußen
sežig saj die Rußverbrennung

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

sbarcare

A) v. tr. (pres. sbarco)

1. navt. izkrcati (tudi ekst.)

2. pren. preživeti, preživljati; prebiti:
sbarcarla, sbarcarsela, sbarcare il lunario nekako se pretolči
sbarcare qcn. pog. koga se znebiti, koga odstraniti (s položaja)

B) v. intr.

1. izkrcati se

2. ekst. izstopiti

scellé [sɛle] masculin sodnijski pečat

mettre un appartement sous les scellés sodnijsko zapečatiti stanovanje
mettre les scellés sodnijsko zapečatiti
lever les scellés sneti, odstraniti pečate

Schleier, der, (-s, -) pajčolan, tančica; bei Moslems: feredža; (Nebelschleier) meglica; Foto: meglenina; Technik koprena; Pflanzenkunde zastiralce; den Schleier lüften odstraniti tančico ( tudi figurativ )

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

shovel [šʌvl]

1. samostalnik
lopata, lopatica
tehnično bager (na lopate, vedra)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
metati ali zajemati z lopato, lopatiti
figurativno gomiliti, grmaditi, kopičiti (v veliki množini)

to shovel food into one's mouth pohlepno jesti, goltati
to shovel away odstraniti, odmetati (z lopato)
to shovel up nagomiliti, zgrebsti
to shovel money zgrábiti (spraviti, nakopičiti si) skupaj denar

shunt [šʌnt]

1. samostalnik
premikanje; ranžiranje vlakov ali vagonov na stranski tir; kretnica
elektrika stranski priključek
figurativno izogibanje

2. prehodni glagol
zapeljati (ranžirati) (vlak) na stranski tir
elektrika priključiti paralelni, stranski vod; odvesti (tok)
figurativno napeljati (pogovor) na drugo stvar
figurativno položiti ob stran, pustiti ob strani; odložiti, odgoditi
neprehodni glagol
zapeljati vlak na stranski tir
figurativno oddaljiti se od téme, od namere

to shunt s.o. spraviti koga s pota, odstraniti koga, pustiti koga brez dela
to shunt a subject odgoditi razpravljanje o predmetu

skorj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Rinde, die Kruste (kruhova Brotrinde, Brotkruste, geografija zemeljska Erdrinde, Erdkruste, sirova Käserinde, umazanije Schmutzkruste)
snežena skorja Schneekruste
ledena skorja die Eisdecke, der Harsch
sneg z ledeno skorjo der Krustenschnee
anatomija možganska skorja Hirnrinde, Gehirnrinde
tehnika valjarniška skorja die Walzhaut
prekrit s skorjo inkrustiert, überkrustet, verkrustet

2. drevesna: rastlinstvo, botanika die Rinde, tudi die Borke; (barvilna Färberrinde, cimetova Zimtrinde, drevesna Baumrinde, kvilajeva Seifenrinde, plutasta Korkrinde, kininovca Chinarinde, Fieberrinde, krhlike Faulbaumrinde)
brez skorje rindenlos
krtača za čiščenje skorje agronomija in vrtnarstvo die Baumbürste
odstranjevanje skorje gozdarstvo die Entrindung
paranje skorje das Schröpfen
odstraniti skorjo entrinden, abrinden
parati skorjo na agronomija in vrtnarstvo (einen Baum/die Rinde) schröpfen
s skorjo berindet
z debelo skorjo dickrindig
s tanko skorjo dünnrindig
z gladko skorjo glattrindig

skórja (drevesa) bark; (sira) rind; anatomija (možganska) cortex, pl -tices

krušna skórja crust of bread
zemeljska skórja earth's crust, lithosphere
(ki je) hrapave (gladke) skórje coarse (smooth)-rinded
odstraniti skórjo to take the rind off

slabóst (-i) f

1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco

2. ekst. debolezza; imperfezione:
odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione

3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
slabosti in vrline difetti e virtù

4. pren. (v povedni rabi) debole:
ženske so njegova slabost ha un debole per le donne

5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
živčna slabost nevrastenia

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

slepič samostalnik
(organ) ▸ vakbélAkutno vnetje slepiča je nujen zdravniški primer. ▸ Az akut vakbélgyulladás sürgős orvosi eset.
Ko so končno ugotovili, da ima razlit slepič, je bilo že skoraj prepozno. ▸ Mire végre rájöttek, hogy perforálódott a vakbele, már majdnem késő volt.

sluz¹ ženski spol (-i …) der Schleim; (sluznina) der Schleimstoff
izločati sluz schleimen
ki izloča sluz schleimabsondernd
odstraniti sluz iz medicina (etwas) entschleimen
izločanje sluzi die Schleimabsonderung
ki pospešuje izločanje sluzi schleimlösend
ki vsebuje veliko sluzi schleimhaltig
pretirano izločanje sluzi [Schleimfluß] Schleimfluss
uničevanje sluzi die Schleimbekämpfung
napolniti se s sluzjo verschleimen

smrád hedor m ; hediondez f ; fetidez f ; mal olor m ; olor m fétido

odstraniti smrad quitar el (mal) olor; desodorar

snake¹ [snéik] samostalnik
zoologija kača
figurativno "kača", hudoben (zahrbten, podel, izdajalski) človek

hooded snake naočarka
ring snake belouška
venomous snake strupena kača
(great) Snakes! vraga! gromska strela! (začudenje)
snake in the grass v travi skrita kača, figurativno skrit sovražnik, hinavec, skrita nevarnost; sleng zrcalo
to cherish (to warm) a snake in one's bosom figurativno rediti gada na prsih
to have snakes in one's boots figurativno biti razburjen
to raise (to wake) snakes sleng, figurativno dregniti v osje gnezdo
to scotch the snake raniti, poškodovati kačo, figurativno ne popolnoma odstraniti nevarnosti
to see snakes sleng videti bele miši, imeti delirium tremens