Franja

pròč adv.

1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore

2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via

3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!

4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via

radioaktívnost radioactivity

umetna radioaktívnost artificial radioactivity
odstranitev radioaktívnosti decontamination
odstraniti radioaktívnost to decontaminate

radirka samostalnik
1. (pripomoček za brisanje) ▸ radír, radírgumi, törlőgumi
2. (v računalništvu) ▸ radírČarobna radirka zbriše piksle podobnih barv. ▸ A varázsradír letörli a hasonló színű pixeleket.
Tako kakor v Wordu lahko sedaj tudi v tem programu rišete tabelo kar s svinčnikom, posamezne robove celic pa brišete z radirko. ▸ A Word-höz hasonlóan most ebben a programban is rajzolhat akár ceruzával táblázatot és radírral törölheti a cellák széleit.

razpeclja|ti (-m) (odstraniti peclje) abstielen

razstreljevanj|e srednji spol (-a …) die Sprengarbeit, rudarstvo Schießarbeit
odstraniti z razstreljevanjem wegsprengen

ream² [ri:m] prehodni glagol
tehnično razširiti (luknjo), izvrtati (kovine, kaliber)
navtika razširiti odprtino ali šiv (med deskami itd.) zaradi zasmolitve ali zamašitve

to ream out figurativno odstraniti (pomanjkljivost, napako)

relegar [g/gu] izgnati

relegar a un rincón odstraniti, v kot postaviti
relegar al olvido prepustiti pozabi

retuš|a ženski spol (-e …) die Retusche
odstraniti z retušo wegretuschieren

rja¹ ženski spol (rje …) der Rost; vidna: der Rostansatz
odstranjevanje rje die Entrostung (sredstvo za odstranjevanje rje das Entrostungsmittel)
poškodba/poškodbe zaradi rje der Rostschaden
obdelava proti rji die Rostkur
sredstvo proti rji der Rostlöser
odporen proti rji rostbeständig
ki odstranjuje rjo rostlösend
odstraniti/odstranjevati rjo entrosten
sredstvo za zaščito pred rjo das Rostschutzmittel, der Rostschutz

saj|e ženski spol množina der Ruß
črn od saj rußbeschmutzt, rußgeschwärzt
madež od saj der Rußfleck
odstraniti saje s česa (etwas) entrußen
pokriti/zamazati s sajami einrußen
sežig saj die Rußverbrennung

sauver [sove] verbe transitif rešiti; spraviti na varno, rešiti (de pred); prihraniti; varovati (videz); skrivati (napake); prikri(va)ti; religion odrešiti

se sauver rešiti se, spraviti se na varno (de pred), uiti, zbežati; (mleko) prekipeti; commerce odškodovati se (sur quelque chose s čim)
il est sauvé rešen je, zunaj nevarnosti je
sauver la vie de quelqu'un rešiti komu življenje
(familier) sauver sa peau, sa tête rešiti si kožo, glavo
sauver les meubles (figuré) ne vsega izgubiti; rešiti, kar dopušča nadaljnji obstanek
sauver son honneur rešiti svojo čast
sauver les dehors, les apparences varovati ugled, videz
sauver une contradiction odstraniti protislovje
cela me sauvera un voyage ennuyeux to mi bo prihranilo neprijetno, dolgočasno potovanje
le lait se sauve mleko prekipeva
il se sauva à toutes jambes zbežal je, kolikor so ga nesle noge
sauve qui peut! reši se, kdor se more!

sbarcare

A) v. tr. (pres. sbarco)

1. navt. izkrcati (tudi ekst.)

2. pren. preživeti, preživljati; prebiti:
sbarcarla, sbarcarsela, sbarcare il lunario nekako se pretolči
sbarcare qcn. pog. koga se znebiti, koga odstraniti (s položaja)

B) v. intr.

1. izkrcati se

2. ekst. izstopiti

scellé [sɛle] masculin sodnijski pečat

mettre un appartement sous les scellés sodnijsko zapečatiti stanovanje
mettre les scellés sodnijsko zapečatiti
lever les scellés sneti, odstraniti pečate

Schleier, der, (-s, -) pajčolan, tančica; bei Moslems: feredža; (Nebelschleier) meglica; Foto: meglenina; Technik koprena; Pflanzenkunde zastiralce; den Schleier lüften odstraniti tančico ( tudi figurativ )

séance [seɑ̃s] féminin seja, zasedanje; zborovanje; predstava; delovni čas (ure)

séances du Parlement zasedanje parlamenta
séances pluriel du conseil municipal seje mestnega sveta
séance publique, extraordinaire javna, izredna seja
être en séance zasedati, biti na seji
tenir séance imeti sejo, zasedati
présider une séance predsedovati seji
ouvrir, clore (lever), suspendre la séance začeti, zaključiti, prekiniti sejo
je déclare ouverte la séance (s tem) začenjam sejo
la séance est ouverte, est levée seja se začenja, se zaključi
exclure quelqu'un de la salle pour le reste de la séance odstraniti koga iz dvorane za ostanek seje
(familier) il nous a fait une de ses séances! (ironično) spet nam je priredil predstavo (sceno)!
séance de clôture, inaugurale (d'ouverture), pleinière zaključna, začetna, plenarna seja
séance tenante na seji, v teku seje, figuré takoj
séance de pose chez un peintre poziranje, čas poziranja pri slikarju
séance de gymnastique čas telovadbe, telovadna ura
séance de rayons obsevanje
première séance dans une salle de cinéma prva predstava v kinu

shovel [šʌvl]

1. samostalnik
lopata, lopatica
tehnično bager (na lopate, vedra)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
metati ali zajemati z lopato, lopatiti
figurativno gomiliti, grmaditi, kopičiti (v veliki množini)

to shovel food into one's mouth pohlepno jesti, goltati
to shovel away odstraniti, odmetati (z lopato)
to shovel up nagomiliti, zgrebsti
to shovel money zgrábiti (spraviti, nakopičiti si) skupaj denar

shunt [šʌnt]

1. samostalnik
premikanje; ranžiranje vlakov ali vagonov na stranski tir; kretnica
elektrika stranski priključek
figurativno izogibanje

2. prehodni glagol
zapeljati (ranžirati) (vlak) na stranski tir
elektrika priključiti paralelni, stranski vod; odvesti (tok)
figurativno napeljati (pogovor) na drugo stvar
figurativno položiti ob stran, pustiti ob strani; odložiti, odgoditi
neprehodni glagol
zapeljati vlak na stranski tir
figurativno oddaljiti se od téme, od namere

to shunt s.o. spraviti koga s pota, odstraniti koga, pustiti koga brez dela
to shunt a subject odgoditi razpravljanje o predmetu

skorj|a [ó] ženski spol (-e …)

1. die Rinde, die Kruste (kruhova Brotrinde, Brotkruste, geografija zemeljska Erdrinde, Erdkruste, sirova Käserinde, umazanije Schmutzkruste)
snežena skorja Schneekruste
ledena skorja die Eisdecke, der Harsch
sneg z ledeno skorjo der Krustenschnee
anatomija možganska skorja Hirnrinde, Gehirnrinde
tehnika valjarniška skorja die Walzhaut
prekrit s skorjo inkrustiert, überkrustet, verkrustet

2. drevesna: rastlinstvo, botanika die Rinde, tudi die Borke; (barvilna Färberrinde, cimetova Zimtrinde, drevesna Baumrinde, kvilajeva Seifenrinde, plutasta Korkrinde, kininovca Chinarinde, Fieberrinde, krhlike Faulbaumrinde)
brez skorje rindenlos
krtača za čiščenje skorje agronomija in vrtnarstvo die Baumbürste
odstranjevanje skorje gozdarstvo die Entrindung
paranje skorje das Schröpfen
odstraniti skorjo entrinden, abrinden
parati skorjo na agronomija in vrtnarstvo (einen Baum/die Rinde) schröpfen
s skorjo berindet
z debelo skorjo dickrindig
s tanko skorjo dünnrindig
z gladko skorjo glattrindig

skórja (drevesa) bark; (sira) rind; anatomija (možganska) cortex, pl -tices

krušna skórja crust of bread
zemeljska skórja earth's crust, lithosphere
(ki je) hrapave (gladke) skórje coarse (smooth)-rinded
odstraniti skórjo to take the rind off

slabóst (-i) f

1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco

2. ekst. debolezza; imperfezione:
odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione

3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
slabosti in vrline difetti e virtù

4. pren. (v povedni rabi) debole:
ženske so njegova slabost ha un debole per le donne

5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
živčna slabost nevrastenia