Franja

Αἴσων, ωνος, ὁ Jazonov oče.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

Ἀλυάττης, ου, ὁ, ion. εω lidijski kralj, Krezov oče.

Ἀλωεύς, έως, ep. ῆος, ὁ Pozejdonov sin, Otov in Efijaltov oče.

ἀμφι-θαλής 2 (θάλλω) ep. in poet. 1. na obeh straneh cvetoč (o otroku, ki mu še živita oče in mati). 2. bogat na τινί.

Ἄτλας, αντος, ὁ 1. oče Kalipse, bog, ki nosi nebo. 2. gora Atlas v zahodni Afriki; preb. Ἄτλαντες, οἱ, adi. Ἀτλαντικός 3 πόντος Atlantsko morje. 3. pritok Istra.

Ἀτρεύς, έως, poet. ῆος Tantalov vnuk, Pelopov sin, Agamemnonov in Menelajev oče.

ἄττα² [Et. lat. atta, oče (v otročjem govoru), got. atta, slov. otec, oče (iz ot-če)] ep. očka.

Αὐτό-λυκος, ὁ oče Antikleje, Odisejeve matere.

γενέτης, dor. -τᾱς, ου, ὁ poet. γενέτωρ, ορος, ὁ ion. poet. 1. oče, praded. 2. potomec, sin.

γεννητής, οῦ, ὁ (γεννάω) roditelj, oče, pl. starši; v Atenah so se zvali οἱ γεννηταί meščani, ki so tvorili skupaj en γένος.

Γλαῦκος, ὁ 1. Sisifov sin, Belerofontov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; οὐχ ἡ Γλαύκου τέχνη to ni nikaka čarovnija = to je prav lahko.

Γλαύχων, ωνος, ὁ 1. Harmidov oče. 2. Platonov brat.

γονεύς, έως, ὁ (γίγνομαι) roditelj, oče, (pra)ded, prednik; pl. starši, predniki.

Γωβρύας, ου, α, ὁ, ion. Γωβρύης (Γοβρύης) 1. Artakserksov vojskovodja. 2. Mardonijev oče. 3. Asirijec, ki se je podvrgel Kiru Star.

Δαί-δαλος, ὁ slaven kipar, Ikarov oče, zgraditelj labirinta; adi. Δαιδάλειος 2.

Δευκαλίων, ωνος, ὁ 1. Minojev sin, Idomenejev oče, Δευκαλίδης, ου, ὁ Devkalionov sin = Idomenej. 2. Prometejev sin.

ἐεδνωτής, ὁ ep. = ἑδνωτής ki preskrbi nevesti balo, nevestin oče.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

Ἐρι-χθόνιος, ὁ 1. atiški heroj, Hefajstov in Gajin sin. 2. Dardanov sin, Trojev oče.