Franja

potočíti (-tóčim) perf. ➞ točiti versare:
potočiti vse vino finire il vino
pren. niti solze ni potočil non ha versato neppure una lacrima

pôzen (-zna -o) adj.

1. in ritardo, che ritarda:
zaspal je, zato je pozen ha dormito troppo, perciò è in ritardo
pozni potniki hitijo na avtobus i ritardatari corrono a prendere l'autobus
danes bom pozna oggi farò tardi

2. inoltrato; basso, tardo:
pozna jesen autunno inoltrato
do pozne noči fino a notte inoltrata, a notte fonda
pozni srednji vek basso Medioevo

3. tardivo; serotino:
pozne in zgodnje sorte le specie tardive e le primature

4. (poznejši) successivo, seguente; posteriore; futuro:
niti poznejši pogovori niso pripeljali do sporazuma nemmeno le trattative seguenti portarono a un accordo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. pozni porod parto serotino
vrtn. pozni sadež tardizia
um. pozna gotika gotico tardo, tardo gotico
um. pozni barok tardo barocco
jur. poznejša potrditev (veljavnosti) convalescenza

prae-moneō -ēre -uī -itum (prae in monēre)

1. vnaprej opozoriti (opozarjati), (vna)prej (po)svariti, (vna)prej spomniti (spominjati), (vna)prej opomniti (opominjati), (vna)prej pripomniti (pripominjati), (vna)prej svetovati, (vna)prej namigniti (namigovati) na kaj, (vna)prej nakaz(ov)ati na kaj; z acc.: conatūs hostis L. na sovražnikove napade, caeli varietatem mutationemque (glede na … ) ex hoc commentario praemoneri Col.; pass. z nom. personae: praemoniti a filio vatis legati Plin., praemoniti oraculo Plin.; z ACI: licet nobis futuros (sc. principes) praemonere, nullum locum, nullum esse tempus … Plin. iun., hic ipse fraudes esse praemonuit dolus Sen. tr.; s finalnim stavkom: benevolo animo me, ut magno opere caverem, praemonebat Ci., ut te sortitum provinciam praemonerem plurimum tibi credas nec cuiquam satis fidas Plin. iun., iam tunc praemonente fortuna, ut diu penitusque perdisceres Plin. iun., igitur praemoneo, ne villicum ex eo genere servorum … instituamus Col., praemonito filio, ne alii … cederet Iust.; z odvisnim vprašalnim stavkom: convenit … praemonere, quid debeas fugere Plin. iun., ut futuri principes … praemonerentur, quā potissimum viā possent ad eandem gloriam niti Plin. iun.; s quod (da): praemones, numquam scripta quod ista legat O.; z de: de ipsā regionis eius horā praemonuisse conveniat Plin.; subst. neutr. pl. pt. fut. pass.: praemonenda praemonuit Ap.

2. kaj prihodnjega (iz prihodnosti, prihodnost) naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati, prerokovati: futura Iust., haruspices praemonuerunt superna vulnera Plin., et vatum timeo monitus, quos igne Pelasgo Ilion arsurum (sc. esse) praemonuisse ferunt O., quae tum maxime accidebant, casura praemonens L., plurima animalia pericula praemonent non fibris modo extisque, sed aliā quādam significatione Plin., si quartam lunam orbis rutilus cinget, et ventos et imbres praemonebit Plin., ferunt terribiles tubas auditaque cornua caelo praemonuisse nefas O. — Od tod subst. pt. pf. praemonitum -ī, n = praemonitiō: Gell.

prebít broken (in several places)

prebíte pare ne, niti prebíte pare not a penny, not a brass farthing
nimam prebíte pare I haven't got a brass farthing

premoči¹ [ô] (premórem)

1. haben, besitzen; an Eigentum haben; toliko poguma: aufbringen

2.
ne premoči (niti) kein … haben; sein (sogar) ohne X; ohne …aushalten müssen

3.
ne premoči niti za … nicht zusammenkratzen (können); (ni premogel niti za … sein Geld reichte nicht einmal für …)

4. (biti sposoben) fähig sein; imstande sein

premôči (-mórem) perf., imperf.

1. (premagati) vincere, sopraffare:
spanec ga je premogel fu vinto dal sonno

2. imperf. (imeti) avere, possedere:
s seboj je vzel vse, kar je premogel prese con se tutto ciò che aveva
ni premogel niti za kosilo non aveva nemmeno di che pagarsi il pranzo

3. essere capace di:
odgovoril je z vsem mirom, kar ga je premogel ribattè con tutta la calma di cui era capace
ne premoči niti ene angleške, nemške, ruske besede non sapere una parola di inglese, di tedesco, di russo

prêsti (prêdem)

A) imperf.

1. tekst. filare:
presti svilo, volno filare la seta, la lana

2. tessere la ragnatela

3. pren. fare le fusa (gatto)

4. pren.
presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

5. pren. macchinare, ordire, tramare

6. pren. raccontare:
presti pogovore conversare

7. pren.
huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
zool. presti kokon imbozzolare
presti čas starsene con le mani in mano
presti dolgčas annoiarsi
presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa

pretrg moški spol (-a …) der [Riß] Riss ( medicinakite [Sehnenriß] Sehnenriss, presredka [Dammriß] Dammriss, vezi [Bänderriß] Bänderriss)
pretrg niti der Fadenbruch, der Platzer
(strganje) der [Einriß] Einriss
tehnika odpornost pri pretrgu der Reißwiderstand

privošči|ti [ó] (-m) komu kaj dobrega: (jemandem (etwas)) gönnen, vergönnen
ne privoščiti [mißgönnen] missgönnen
ničesar ne privoščiti figurativno (jemandem) nicht das Salz in der Suppe gönnen
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne privoščiti niti pogleda/besede (jemanden) keines Blickes/Wortes würdigen

privóščiti

privóščiti komu not to envy someone, not to grudge someone, not to deny (ali to stint someone in...); to give readily (ali willingly, gladly); to grant, to allow
ne privóščiti (= zavidati) to envy, to grudge, to begrudge; (komu česa someone something)
privoščim mu to I don't grudge (ali envy) it him, (v slabem pomenu) (= prav mu je) it serves him right
privóščiti komu kaj slabega to wish someone ill
privóščiti si to afford, to treat oneself
tega si ne morem privóščiti I can't afford it
privóščiti si počitnice, dopust (oddih) to treat oneself to a holiday
privóščiti si buteljko šampanjca to treat oneself to a bottle of champagne
ne si privóščiti potrebnega to stint oneself
privóščiti si koga (figurativno) to poke fun at someone, to make fun of someone
niti kruha si ne privošči he is even denying himself bread
tega ne bi nikomur privoščil (figurativno) ZDA it shouldn't happen to a dog

privóščiti (-im)

A) perf.

1. non invidiare, augurare:
iz srca privoščiti augurare di tutto cuore
niti kruha mu ne privošči gli invidia il boccone nella bocca

2. concedere, accordare

B) privóščiti si (-im si) perf. refl.

1. concedersi, permettersi:
tega si ne morem privoščiti questo non posso permettermelo

2. (ponorčevati se iz koga) farsi gioco di qcn., burlarsi di qcn.

prō-pendeō -ēre -pendī -pēnsum

1. (naprej ali dol) viseti, majati se: herba propendens ex ramis Plin., propendentes aures Col. klapajoča (klápava, klápasta, povešena, ohlapna), caro propendebat adeo, ut … Suet.

2. pretehtati, pretezati, več tehtati, imeti večjo težo: tantum propendere illam lancem boni putat, ut … Ci., nec dependes nec propendes Pl. ne visiš niti dol niti naprej = ne tehtaš niti manj niti več.

3. metaf.
a) pretehtati = premagovati, več premoči, več zmoči: bona propendent Ci.
b) nagniti (nagibati) se kam: quo impellimus, inclinant atque propendent (sc. animi iudicum) Ci., inclinatione voluntatis in nos propendet Ci. — Od tod adj. pt. pf. prōpēnsus 3, adv. -ē

1. viseč: propenso sesquipede Pr.

2. metaf.
a) pretežen, pretehta(va)joč, têžek (težák), važen, večjo težo imajoč: Pl., id fit propensius Ci.
b) nagibajoč se, bližajoč se: disputatio ad veritatis similitudinem propensior Ci.
c) nagnjen k čemu, nagibajoč se k čemu, naklonjen čemu, (rado)voljen (voljan): Auct. b. Alx., Val. Max. idr., si quis est ad voluptates propensior Ci., vir paulo ad lenitatem propensior Ci., propensus favor O., propensior pro Alexandro Iust., hanc concordiam propense esse factam Lentulus ap. Ci. ep., propensius facere L., propensius laudare Ap.

prō-pōnō -ere -posuī -positum

1. javno, spredaj, pred koga, kaj postaviti (postavljati), izpostaviti (izpostavljati), predložiti (predlagati): vexillum C., signum pugnae L., pugnae honorem V., praemium Ci. idr., decem tabulas L., sacra in album elata in publico L., ora oculis Ci. (po)kazati; occ.
a) javno nabiti, objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): fastos populo, legem in publicum Ci., edictum C., L., Suet., libellum Suet., auctionem Suet. napovedati, napraviti, epistulam Ci.
b) naprodaj (v prodajo) postaviti (postavljati), naprodaj imeti, prodajati: Iuv. idr., aliquid venale Ci., Suet., libellos Ci., neque proponi cereus (kot voščeno doprsje, kot voščen doprsni kip) opto H.; od tod: mulier omnibus proposita Ci. vsem naprodaj, vsem ponujena; abs.: proponere in nundinis Vulg.

2. metaf.
a) pripovedovati, predavati, opis(ov)ati, razložiti (razlagati), (na)povedati: rem gestam, sua merita, consilia C., de Galliae moribus C., viros notissimos Ci. omeniti, navesti, id, quod constat, nudum proponere L., quod antea tacuerat C., quae proposueram Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quae ipse intelligat, quae civitas queratur C., proponat, quid dicturus sit Ci.; z ACI = trditi: Cels.
b) naznaniti (naznanjati), obljubiti (obljubljati), obetati, določiti (določati), ponuditi (ponujati), (za)pretiti: praemia (alicui) Ci., C., N., munus Suet., millies sestertium gratuitum in trienii tempus Suet. na posodo ponuditi, mortem natura omnibus proposuit Ci., poenam improbis, iniurias Ci.; v pass. = biti na (v) dogledu: proposita invidia, morte Ci.; occ. α) predložiti (predlagati) kako snov v odgovor ali razpravo, zastaviti (zastavljati), da(ja)ti (npr. kako nalogo), poveriti (poverjati), naložiti (nalagati): nihil erat propositum ad scribendum Ci. ep. od tebe nisem dobil snovi, da bi o njej pisal, nisem imel (ni bilo) kaj pisati, sic est propositum, de quo disputaremus Ci., proponere quaestionem N., aenigma Vulg., his quasi themata Lamp. β) dati na voljo, dati na izbiro: cum ex altera parte proposita haec sint Ci., si condicio proponitur C. γ) (na)svetovati, predpisati, zapisati (o zdravniku): remedia morbo N.
c) (v duhu) predstaviti (predstavljati) si, postaviti (postavljati) si pred oči, predočiti (predočati) si, domisliti se, domišljati si, zamisliti (zamišljati) si: sibi reges, metum Ci., vitam Sullae ante oculos vestros proponite Ci., vim fortunae animo L. motriti, premišljati, immanes beluas Sen. rh., sibi spem C. nadejati se, upati, neque sibi ullam spem victoriae propositam habere Auct. b. Alx. niti se ne kakor koli zanašati na zmago, hoc sibi solacii, quod … C. se tolažiti s tem, da … , tali condicione propositā C. ob takih razmerah, v takem položaju; tudi = postaviti (postavljati) pred oči, predočiti (predočati) komu drugemu: utile proposuit nobis exemplar Ulixen H., exemplar tam mihi quam tibi ad imitandum propositum Ci. je pred očmi; pass. proponi pogosto = čakati koga: Ci.
d) zavzeti se, vtepsti (vtepati) si v glavo, vbi(ja)ti si v glavo, (na)kaniti (se), nameniti (namenjati) se, skleniti, odločiti se: erat iter a proposito (od nakanjene, od nameravane) diversum C., quod animo proposueram Ci. kar sem si bil prihranil za konec, quem de propositā sententiā nulla contumelia possit depellere Ci. od mnenja, ki si ga je bil ustvaril (vtepel v glavo, ki si ga je bil zastavil), etsi seiunctum est re propositā N. ni v skladu z zamišljenim; s finalnim stavkom: cum mihi initio proposuissem, ut animos … iudicum commoverem Ci., his idem propositum fuit quod regibus, ut ne quā re egerent, ne cui parerent, libertate uterentur Ci.; z inf.: Vell., Suet., nisi proposuissem omnes angulos tecum epistola circumire Plin. iun.; poseb. alicui propositum est ali samo propositum est z inf. zavzeti se za kaj, zamisliti si kaj, skleniti, odločiti se, nameniti se, (na)kaniti (se), nakana (namera, namen, smoter) koga biti: mihi propositum est ostendere consilia Sestii Ci., nec mihi causas aequare propositum est L., est enim propositum colligere eos, qui … Ci., si tamquam inimicum et hostem insectari propositum est L.; tako tudi: unum illud propositum habebat, continere in amicitia civitates Hirt. zatrdno je bil sklenil samo to, je bil težil samo za tem edinim smotrom (ciljem) = imel je samo en cilj: …
e) predpostaviti (predpostavljati), postaviti (postavljati) za (kot) premiso (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: cum proponimus Ci. — Od tod

I. adj. pt. pf. prōpositus 3

1. izpostavljen, priložen: bello L., telis fortunae Ci., oppida Romanis proposita ad copiam commeatus praedamque tollendam C.

2. preteč, grozeč: vitae periculum Ci. —

II. subst. pt. pf. prōpositum -ī, n

1. nakana, namen, namera, smoter, cilj, sklep: Ph., Sen. ph. idr., habere C., tenere C., N. držati se, assequi Ci., peragere H., destituere, mutare O., a proposito deterreri Ci. ali averti L., victor propositi H., vir proposito sanctissimus Vell. najčistejših namenov, quo proposito Vell. ali hoc proposito, ut … Sen. rh. s tem namenom.

2. occ.
a) načelo, načrt, vodilo (osnova) življenja: Iust., Iuv., Sen. ph., Vell. idr., tenax propositi vir H., mutare propositum Ph.
b) predmet (govora, razprave), stav, glavna misel (stvar, tema(tika)), osnovni (glavni, osrednji) predmet, rek: ad propositum venire N., ad propositum reverti Ci. ali redire Ci., Cels., proposito haerere H., a proposito aberrare, declinare, egredi Ci., testatur haec fabella propositum meum Ph.
c) splošna razprava, splošno premišljevanje, splošno razmišljanje o kakem predmetu (= gr. ϑέσις, naspr. causa, gr. υπόϑεσις): Ci.
d) (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Sen. ph., Cass.

próstor room; space; (sedež) seat; (razstavni) site; (površina) area; (področje) tract, region

próstor! make way!, give way!, clear the way!
brezzračni próstor vacuum
življenjski próstor living space
zaradi pomanjkanja próstora for lack of space
trgovski próstori business premises pl
društveni próstori a society's premises
ni več próstora there is no room left
próstora je za vse there is room for all
vsi próstori so zasedeni all the places are taken
napraviti próstor za koga to make room for someone, to clear the way for someone
rezervirati próstor to book a seat
niti toliko próstora ni, da bi se človek obrnil there's not room enough to swing a cat
potreben bi bil mnogo večji prostor, kot (pa) je na voljo it would require much more space than is available here (ali than you've got here)
omejenost, pičlost próstora shortage of space
kazenski próstor šport penalty area

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

pst! hush!; silence!

in pst!!, niti besedice o tem! and mum's the word!; mum!

pullus³ 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quaestōrius 3 (quaestor)

1. kvéstorski, kvéstorjev: Q., Plin., Cod. Th., officium Ci. ep., comitia Ci. ep., L. tributske komicije za volitve kvestorjev, insignia T., porta L. zadnja vrata v taboru (blizu kvestorjevega šotora), nav. imenovana decumana, forum (v taboru) L., scriptus Suet. pisarska služba pri kvestorju; subst. quaestōrium -iī, n
a) (sc. tentorium) kvéstorjev šotor (v taboru): captum quaestorium est L.
b) (sc. aedificium) kvéstorjevo uradno stanovanje v provinci, kvestórij: Thessalonicam me in quaestorium duxit Ci.

2. kvéstorski = kvéstorskega ranga (stanu, čina): legatus Ci. s kvestorskim činom, adulescens nondum quaestorius L. ki še ni bil niti kvestor, quaestor iuvenis T. ki je bil kvestor; subst. quaestōrius -iī, m bivši kvéstor: Ci., Suet., Dig.

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.