Franja

matar ubiti, umoriti, zaklati, ustreliti (divjad); ugasiti, pogasiti, utešiti (žejo); zelo nadlegovati, mučiti; uničiti

matar la cal apno gasiti
matar el frío mraz premagati, ogreti se
matar de gusto a alg. komu nepričakovano veselje napraviti
matar las horas, matar el tiempo čas ubi(ja)ti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
matar el sello žigosati znamko (kolek)
ser el mata la araña de alg. koga zelo nadkriljevati
matar el sueño spanec premagati
a mata caballo bežno, površno
mátalas callando potuhnjenec, hinavec
estar a matar con alg. biti s kom v hudem sovraštvu
¡que me maten! naj me ubijejo za to! (pri zatrjevanju)
matarse ubiti se, usmrtiti se; poginiti; zgarati se

mavrica samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ szivárványSončni žarki so se lomili v vodnih kapljicah, da je nastala mavrica. ▸ A napsugarak megtörtek a vízcseppeken és szivárvány alakult ki.
Povezane iztočnice: sekundarna mavrica

2. (pester nabor) ▸ szivárványPisana mavrica svežega sadja in zelenjave na krožniku naj bi spodbujala naravno odpornost organizma. ▸ kontrastivno zanimivo A szivárványszerűen a tányéron lévő friss gyümölcsök és zöldségek állítólag javítják a test természetes ellenálló képességét.
Politik, ki je zamenjal že prav vse barve politične mavrice. ▸ Egy politikus, aki a politikai szivárvány összes árnyalatát lecserélte már.

may³ [méi] glagol
pomanjkljiv moči, smeti; utegniti

come what may naj se zgodi kar hoče
you may well say so ti lahko govoriš, lahko tebi
be that as it may kar bo, pa bo
may he live long naj dolgo živi!
may you be happy! da bi bil srečen!
it may happen utegne se zgoditi

mean^*4 [mi:n]

1. prehodni glagol
nameravati, imeti vmislih, kaniti, hoteti; (zlasti pasiv) nameniti (for za)
meniti, misliti; pomeniti

2. neprehodni glagol
pomeniti (to komu)

to mean business resno misliti
to mean mischief imeti zlobne namene, imeti kaj za bregom
to mean well imeti dobre namene
to mean well (ill) by (ali to) s.o. dobro (slabo) komu želeti, biti komu (ne)naklonjen
what do you mean by it? kaj hočeš s tem reči?, kaj naj to pomeni?
I mean it resno mislim
he was meant for a soldier bil je namenjen za vojaka
that was meant for you to je bilo namenjeno tebi
to mean little to s o. komu malo pomeniti
I mean you to go želim, da greš

meaning² [mi:niŋ] samostalnik
pomen; namen, smoter

full of meaning pomemben, tehten
what's the meaning of this? kaj naj to pomeni?
with meaning pomemben, izrecen

mèd (predlog) (mèd dvema) between, pesniško betwixt; (med mnogimi) among, amongst, amid(st); (časovno) during

mèd učno uro during the lesson
biti mèd dvema alternativama to be between two alternatives
nobene podobnosti ni mèd njima there is no likeness between them, they bear no likeness to each other
to naj ostane mèd nama this must remain a secret between us
mèd nama rečeno between you and me, between ourselves, humoristično between you, me and the gatepost
lebdeti mèd nebom in zemljo to hover between heaven and earth
zaprt med štirimi stenami shut up within four walls
oče je razdelil svoje imetje mèd otroke the father shared his property among his children
mèd štirimi očmi in private, tête-à-tête
je razlika mèd njim in menoj there is a difference between him and me
ni ga več mèd nami he is no more amongst us
razdeliti si vsoto mèd seboj! divide the sum among you!, pogovorno split the lot between you!
ženijo, poročajo se mèd seboj they intermarry

medius 3 (iz indoev. *medh-i̯o-s sredinski; prim. skr. madhya- = gr. μέσσος, μέσος = got. midjis = stvnem. mitti, nem. Mitte sred(in)a, sl. meja, hr. mèđa)

I. krajevno

1. v sredi (se nahajajoč), (o)srednji, čisto v sredini (naspr. summus, infimus, imus, primus, extremus, postremus, oriens, cadens), unguis Iuv., digitus Q., versūs aeque prima et media et extrema pars extenditur Ci., in triclinio medio … in summo … in imo S. fr., regio totius Galliae media habetur C., ut aliquem locum medium utriusque (med obema) colloquio diceret C., locus medius regionum eorum C. ali medius mundi (terrae) locus Ci. središče (česa); o osebah: medius omnium rex erat L., (sc. populus) Romanus … medius inter Latium et Tuscos quasi in quodam bivio collocatus Fl., (sc. Hispania) media inter utraque (sc. Africam et Galliam) Iust., ne medius ex tribus Iugurtha foret S.; s postranskim pomenom „ločujoč“: quā (kjer) medius liquor secernit Europen ab Afro H.; z abl. oddaljenosti: Megara media Corintho Athenisque urbs Vell.

2. predik. sredi česa, v (na, po) sredi(ni), v (na) sred(in)o, vmes, med: in collo medio C. ali in medio foro Ci. sredi griča, fora, locus in mediā insulā situs Ci., ponere in mediā viā Ph., medio oppido fluere L., via … medio est altissima caelo O., per medios fines proficisci C. ali per media hostium tela L. med, naravnost skozi sovražne puščice, medios in hostes S. v sredo, naravnost med sovražnike, m. acies C. središče, medium caeli terraeque per aëra vecta est O. po zraku med nebom in zemljo, in medias res rapere H. v sredo dogodkov, v središče dogajanja, arida loca medii itineris Iust. sredi poti, telum medium (na sredi) accensum mittere L., in solio medius consedit O. ali in ferarum concilio medius sedebat O. na sredi, celso medius stans aggere fatur V. ali considi scopulo medius V. sredi skale, aliquem medium arripere Ter. ali complecti Ter., L. ali amplecti V. čez pas, aliquem dividere medium H. po sredi presekati, razpoloviti, discessēre omnes medii V. iz sred(in)e, regina se mediam locavit V. naves a medio spatio C. od sredine, ex medio monte S. s srede gore, ex medio itinere C. sredi poti, med potjo.

3. metaf. prav iz sred(in)e česa vzet, spadajoč k čemu, k jedru, bistvu česa: alteri sunt e mediis Caesaris partibus Ci., hoc e medio est iure civili Ci. spada k najglobljemu bistvu civilnega prava; ingressio e mediā philosophiā (prav iz bistva filozofije) repetita Ci. —

II. časovno

1. srednji, vmes(en): Pl., Col., aetatis mediae vir Ph. srednjih let, constans aetas, quae media dicitur Ci., ultimum … proximum … medium tempus Ci., medium tempus O., Suet. vmesni čas, medio tempore Iust., Suet. ali medio temporis spatio Suet. tačas, medtem, vmes (med), mediis diebus L. ob vmesnih dneh, mediis horis Eutr., unus dies medius est, et … O. en dan je vmes, en dan preteče (mine); tako tudi: una nox media erat, et … Pr., exiguum tempus medium, et … Plin. iun.

2. predik. sredi, na sredi, (vmes) med: media aestate Ci. = aestu medio, aestibus mediis V. sredi poletja, medium erat tempus sementis Fl. bilo je sredi setve, frigoribus mediis V. = mediā hieme Aur. sredi zime, mediā nocte C., Suet. sredi noči, opolnoči, ad mediam noctem Suet., medius dies O., V., H. (o)poldan, in medios dormire dies H. pozno v dan (= dolgo), do poldneva, de medio potare die H. od poldneva; meton. medius dies poldan = jug: stabula ad medium conversa diem V., occidens Zephyros, Austros medius dies mittit Ap.; prim.: mediā ab regione diei Lucr. z južne strani; o teku kakega dejanja: mediasque fraudes palluit audax H. sredi prevare, medium iam classe tenebat iter V. že se je vozil sredi morja, že je jadral po odprtem morju, media inter lora V. sredi vožnje, media inter proelia V. sredi boja, prav med bojem, in medio ictu V. prav med udarcem, in honore deûm medio V. medtem ko so častili bogove, sredi čaščenja, medio sermone V. ali in mediā pace Sen. ph., Cu. sredi pogovora, miru. —

III. metaf.

1. srednji, vmesen, v sredi (med dvema) se nahajajoč, sred(in)e se držeč, srednjo pot ubirajoč: si quid medium mortisque fugaeque O., medium erat in Anco ingenium et Numae et Romuli memor L., quod medium inter aequum et utile erat, decreverunt L., cum inter pacem et bellum medium nihil intersit Ci., pacis eras mediusque belli H. sposoben za oboje, za mir in vojno, m. oratio, sententia, consilii via L., mediis consiliis stare L., medium quendam cursum tenere L. ali medium quiddam tenere: Plin. iun. nekako srednjo pot ubrati, agere medium Vell. ali media (subst.) sequi H. ubrati srednjo pot; o govoru in govorniku: medium dicendi genus Q., Gell. (naspr. uber et gracile), alii (sc. oratores) graves, alii subtiles, alii eis interiecti et tamquam medii Ci.; kot fil. t.t. srednji, vmesen, srednje vrste (ki ni niti dober niti slab): officium Ci., artes Q., alia interiecta et media Ci., media illa Ci. srednje stvari; subst.: minora quaeque sunt ex mediis Q.

2. srednji = srednje mere, vmesen, povprečen, zmeren, navaden, običajen: a summis, mediis, infimis hoc idem fit Ci., gratia non media L. ne navadna, nihil medium, nec spem nec curam, sed inmensa omnia volventium animo L., dilectumque nihilo accuratiorem, quam ad media bella haberi solitus erat L., ipsi medium ingenium, magis extra vitia quam cum virtutibus T., uxorum fides summa, libertorum media, servorum aliqua, filiorum nulla Vell., pauca prius mediis sermonibus ante locutus O. z navadnimi besedami, m. plebs ali m. vulgus O. navadno ljudstvo, plebejci, innocentiā eximius, sanctitate praecipuus, eloquentiā medius Vell.

3. na nobeni strani, nepristranski, nevtralen: medios et neutrius partis Suet., de mediis et neutram partem sequentibus Suet., utra castra (sc. sequar)? Media tollit Antonius Ci., qui se medium esse vult Ci., medios esse iam non licebit Ci., tamquam medios, nec in alterius favorem inclinatos, miserat rex L., pacem utrique parti, ut medios deceat amicos, optent L., Eumenes in eo bello medius erat animo Vell., Macedonico bello medium agere L. epit. ali medium se gerere L. ostati nevtralen, ne stopiti na nobeno stran, ne potegniti z nobeno stranjo.

4. nedoločen, neodločen, dvoumen: responsum L., medius ambiguusque sermo Plin. iun., vocabula Gell., ad Varum media scriptitabat T., se dubium mediumque partibus praestitit Vell., medii inter duos exspectavere fortunam Fl.

5. posredujoč, posredovalen, pomožen, posredniški, posredovalen; prevedemo lahko tudi s subst. posrednik (posrednica): media quaedam manus Q., medio Pompei capite Fl., paci medium se offert V., mediis di(i)s O., at medius fratrisque sui maestaeque sororis Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O. kot posrednik med …

6. moteč, ovirajoč: quos inter medius venit furor V. kot ovira je stopilo med njiju (ju je razdvojilo) sovraštvo, ne … medius occurrere possit V. da ne bi mogel ovirajoč stopiti vmes, se prikazati.

7. pol, napol (= gr. μέσος, naspr. totus): cibus Varr., quod (sc. oculus) convexus mediusque quacumque cernatur Plin., Nepa (sc. sidus) medius occidit Col. (naspr. totus apparet), m. pars O. polovica; prim. di-midia pars. — Adv. mediē

1. srednje, zmerno: Lact., nec plane optimi nec oppido deterrimi sint sed quasi medie morati Ap., ortus medie humili Eutr., ortus m. humilis Aur. srednjega stanu (sloja).

2. nedoločno: Ambr. — Subst. medium -iī, n

1. (v krajevnem in časovnem pomenu) sreda, sredina, središče: Pl., Cu., N., Q., Plin., Sen. ph., Suet. idr., (in) medio aedium L., medio tutissimus ibis O., medio tecti (= in impluvio) V., medio montis Capitolini T., nam medio montium et paludum porrigebatur planities T., nocte volat medio caeli terraeque V. sredi med zemljo in nebom, medio sextam legionem constituit T. ali in agmine in primis modo, modo in postremis, saepe in medio adesse S. v sredi(šču), medium ferire, in medium vergere Ci., in medium geminos immani pondere caestus proiecit V., in medium (redko in medio) ali in acervum conicere sarcinas L. v sredo, na kup, saxa in medium conicere V., aliquem in medium accipere L. v sredo vzeti, diei medium L. poldan, medio temporis T. medtem, tačas, relinquere aliquid in medio Ci., S., L. ali in medium Ci., T., Vell., Gell., Lact. neodločeno (nedognano) pustiti, in medio esse Suet. neodločeno (nedognano) biti.

2. pol, polovica: scillae medium conterunt cum aquā ad mellis crassitudinem Varr., ita scrobem vel sulcum cum instercorata terra ad medium (napol) completo Col., in itineris medio Eutr.

3. javnost, občinstvo, publika: plura clam de medio removere Ci. na stran spraviti (spravljati), odnesti (odnašati), e medio (de medio L.) removere Ci. odpraviti, stran, (s poti) spraviti, mater virginis in mediost, ipsa virgo, res ipsa Ter. je moč videti, je tu, tabulae sunt in medio Ci. so vsakomur na vpogled, aliquid in medium proferre Ci. objaviti (objavljati), razglasiti (razglašati), besedo (govorico) sprožiti o čem, rem in medium vocare Ci. pred (v) javnost, na sodišče spraviti, rem in medio ponere Ter., Ci., Cu., Amm. pred občinstvom (sodiščem) razlagati, (sc. regni crimen) in medio ponitur L. se razpravlja (je v razpravi), se pretresa (je v pretresu), regni crimen in medio erit L. pride na vrsto, procedere in medium Pl., Ci. javno se (po)kazati, loci procedent in medium Ci. se takoj prikažejo tvojim očem, jih boš takoj zagledal, venire in medium Ci. javno se prikaz(ov)ati, javiti se, javno, pred sodiščem nastopiti (nastopati), pred sodišče stopiti, prima veniat in medium Epicuri ratio Ci. naj stopi na plano = poglejmo si, agitarent deinde sermonibus atque in medium, quid in quaque re plus minusve esset, conferrent L. na znanje dati, naznaniti, obvestiti, in medium vacuas referre ad aures O. odprtim ušesom občinstva postreči, in medium dare Lucr. javnosti izročiti, izdati, razodeti; occ. splošna (obča, skupna) blaginja, splošno (obče, skupno) dobro, vsem (vsakemu) dostopna (dosegljiva, razpoložljiva) sredstva, splošno (obče, skupno) premoženje (imetje), skupna blagajna: in medium consulere Ter., L., V. za občo blaginjo, in medium quaerere V. za skupno porabo, za vse, bona interfectorum in medium cedant T. naj postanejo del skupnega premoženja, in medium conferre laudem L. javnosti podati, communes utilitates in medium affere Ci. skrbeti za splošno dobro, za skupno blaginjo, discenda in medium dare O. narediti vsem dostopno, vsem postreči, ubi in medio praeda administrantibus esset, ibi numquam causas seditionum et certaminis defore L. kadar je plen (kakor kako občno blago) na očeh javnosti, da lahko vsak(do) poseže po njem, nam et obscenas voluptates, de quibus multa ab illis habetur oratio, facilis communis in medio sitas esse dicunt Ci. da so zlahka dosegljive, vsakemu dostopne in da jih je lahko deležen vsak, laus in medio posita T. dosegljiva za vsakogar, quasi in medio posita Cu. skupno blago, od katerega lahko vsak(do) dobi svoj delež, in medio posita H. kar je vsem na razpolago, is sibi responsum hoc habeat, in medio omnibus palmam esse positam, qui artem tractant musicam Ter. nagrada je postavljena pred vse = nagrado more doseči vsakdo, in singulos talos singulos denarios in medium conferebat Suet. je stavil; kot jur. t.t. skupen sklad, skupna masa nekega skupnega premoženja, dediščinski sklad, dediščina, zapuščina: in medium conferre, venire, e medio deducere, ex medio sumere, ferre Icti.

4. odprta, široka cesta, ulica: ubi tabernis apertis omnia in medio vidit L. vse (blago) razstavljeno na cesti; in medio Pall. (= sub divo) na prostem, pod milim nebom; metaf. pot, svet, človeška družba, navadno (vsakdanje) življenje: recede de medio Ci. pojdi s poti, umakni se, e medio discedere Suet. skriti se, e medio excedere Ter. ali se amovere Suet. umakniti se, pritajiti se; evfem.: e medio excedere ali abire Ter. iti s sveta, preminiti, umreti; in medio caedi L. vpričo (pred očmi) vseh, pred vsemi, de medio adicere L. izmed prisotnih, hoc genus deliberantium pellatur e medio Ci. proč s to vrsto, sumere de medio Ci. pripovedovati znane stvari, ex medio res arcessit comoedia H. zajema snov iz vsakdanjega življenja, verba e medio O. ali verba e medio sumpta Q. ali samo e medio sumpta H., Amm. besede, prevzete iz vsakdanjega govora, (sc. verba) iacentia tollere e medio H. povze(ma)ti iz vsakdanje govorice, tollere de medio verba Ci. uporabiti iz vsakdanjega govora povzete (= znane) besede, tollere aliquid de medio Ci. odpraviti, tollere aliquem de medio Ci. spraviti koga izpod nog, evfem. = usmrtiti; metaf: novae tabulae beneficiorum Sen. ph. izbris = pozaba dobrot.

5. srednja vrednost, srednjost, srednja stvar: certis medium et tolerabile rebus recte concedi H.

mēglio

A) avv.

1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
sentirsi meglio bolje se počutiti
cambiare in meglio poboljšati se
andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

2. laže, jasneje

3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

B) agg. invar. boljši:
la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
la camera meglio najboljša soba
alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

C) m invar. najboljše:
fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
al meglio na najboljši način
nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
per il meglio najbolje, najlepše
speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

Č) f invar. najboljše:
avere la meglio (su) zmagati, premagati

meiste Adjektiv največ, večina; die meiste Zeit največ časa, večino časa; das meiste Geld večina denarja, največ denarja; in den meisten Fällen večinoma; die meisten večina (ljudi); das meiste (davon) večina (tega); am meisten najbolj, naj-, večinoma

memorō -āre -āvī -ātum (memor)

1. spomniti (spominjati), opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati): amicitiam ac foedus ali foedusque T. svareč spomniti na kaj.

2. omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati), poročati, sporočiti (sporočati), razložiti (razlagati), prikaz(ov)ati, pojasniti (pojasnjevati), pripovedovati, povedati (praviti), imenovati: quid Thesea memorem? V., memora (povej) mihi nomen Pl., artibus, quas supra memoravi S.; z dvojnim acc.: Musas quas Grai memorant Eutr..; v pass.: Sil., Amm., facite, ut longo memoremur in aevo O. da nas bodo omenjali, honoratorum virorum laudes in contione memorentur Ci. naj bodo deležni hvalnice, naj se jim poje hvala, obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum, quae priscis (dat.) memorata Catonibus atque Cethegis (ki so jih uporabljali stari Katoni in Cetegi) nunc situs informis premit et deserta vetustas H.; z dvojnim nom.: erat inter ingentis solitudines oppidum magnum atque valens nomine Capsa, quoius conditor Hercules Libys memorabatur S.; z de in abl.: de natura deorum nimis obscure m. Poeta vetus ap. Ci., de Bruti exitu m. Suet., de magnā virtute m. S.; z ACI: quem infestum ac odiosum sibi esse memorabat Pl., te quoque turbatum memorant (pravijo) fugisse O., id factum … per ambitionem consulis memorabant S., hi de exercitu Herculis maiores suos esse memorant Cu.; v pass. z NCI: ubi ea … gesta esse memorantur Ci., quod primo iam Punico bello dux inclutissimus M. Atilius Regulus dixisse memoratur Col., ultra Amazones Hyperborei esse memorantur Mel., qui ultra deserta esse memorantur Mel.; z odvisnim vprašalnim stavkom: civitas, incredibile memoratu est, quantum creverit S., vix credibile memoratu est, quantum … T.; abs.: ut ali utei (= uti) memoro Lucr.; pogosto sup. na -ū, ki je intenziviran izraz za dictu: estne hoc miserum memoratu! Pl., nihil dignum memoratu actum L., parva et levia memoratu videri T. — Od tod

1. adj. pt. pf. memorātus 3 znamenit, slaven, znan: haec est nobilis ad Trasimennum pugna atque inter paucas memorata populi Romani clades L., animal velocitatis memoratae Plin., sepulcrum illud memoratissimum Gell.; z abl.: vir facundiā laudatus et peritiā memoratus Ap.

2. adj. gerundivum memorandus 3 omembe vreden, vreden spomina, znamenit, neobičajen, nenavaden, redek: pugna Pl., post ullos numquam memorandus O., sodales O., te, iuvenis memorande, silebo V., Arcadii memoranda inventa magistri V., proelium, imperium, certamen, facinus, eventus L., facta Sen. tr., sodales Mart., res Iuv., virtus, nomen Sil., longum memorandus, virtus, facta Stat., agmen Cu., exitus, locus Fl., memorandus pietate Val. Max., Taygeta Val. Fl., funus Mel., virtutes, finis Amm. idr.

mendāx -ācis (beseda naj bi izhajala iz mendum napaka, pomanjkljivost, hiba in njen prvotni pomen naj bi bil „napačen“, „pomanjkljiv“, „hiben“; pozneje se je pomen spremenil po vplivu glag. mentīrī)

1. lažniv (naspr. verus): homo Ci. = subst. mendāx -ācis m: Ci. lažnivec, lažnik, ventosus et mendax Sen. ph., lyra H. hinavska pesem, Parthis mendacior H. večji lažnivec, tum ego ero mendacissimus Pl. največji lažnivec; z gen.: si huius rei me mendacem esse inveneris Pl.; z dat. personae in pro z abl.: saepe fui mendax pro te mihi O.; s praep.: me adversum Pl., in parentem H., in tenui farragine Pers.

2. metaf. lažniv =
a) lažen, zlagan, varljiv, varav, mamljiv: Sen. rh., Cl., visa Ci., forma O. slepilo, speculum O., somnus Tib., fundus H. ki veliko obeta, a malo rodi.
b) lažen, izmišljen, hlinjen, napačen, neutemeljen, neupravičen, neosnovan: fama Pr., damnum O., infamia H.
c) nepravi, posnet, ponarejen: os Tib., pennae O. — Adv. mendāciter lažnivo: Aug., Eccl.

mene [ê] ➞ → jaz
kar se mene tiče was mich betrifft, ich für meine Person, kot pristanek: von mir aus
od mene von mir
zavoljo mene meinetwegen
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen

méra (-e) f

1. misura:
časovne, dolžinske, utežne mere misure di tempo, di lunghezza, di peso

2. (priprava za merjenje) misura:
kontrolirati mere controllare, verificare le misure
Mednarodni urad za mere in uteži Ufficio internazionale dei pesi e delle misure

3. (razsežnost) misura; taglia:
vzeti mero prendere le misure
po meri su misura

4. (določena količina snovi, tekočine) misura, quantità

5. pog. (dopustna količina, stopnja) misura, discrezione, moderazione; temperanza:
(ne) imeti mere pri jedi, pitju (non) avere misura nel mangiare, nel bere
čez mero, nad mero fuor di misura, oltre misura
delovati s pravo mero agire con misura, moderazione

6. publ. (v prislovni rabi izraža okrepitev)
v koliki meri in quale misura
v polni meri completamente, del tutto
v veliki meri prevalentemete, perlopiù
do neke, do določene mere fino a un certo punto
zmanjšati izdatke na najmanjšo možno mero ridurre i costi al minimo

7. pren. (dejanje, ukrep) misura, provvedimento:
varnostne mere misure di sicurezza

8. lit. metro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. za vse naj bo ista mera un metro e una misura (uguale) per tutti
krojiti svet po svoji meri voler fare il mondo su propria misura
mera je polna la misura è colma
imeti zvrhano mero križev, težav avere un sacco di problemi
imeti zvrhano mero talenta essere oltremodo dotati
ni človek vsakdanje mere non è un mediocre
ekon. diskontna, eskontna mera tasso di sconto
mat. kotna mera unità di misura degli angoli
največja skupna mera massimo comun divisore
notranja mera misura interna
ekon. obrestna mera tasso d'interesse
profitna mera saggio dei profitti

metà f

1. polovica:
la prima metà del secolo prva polovica stoletja
una buona metà dobra polovica
ridursi la metà pren. močno shujšati; pog. polovica, drugi zakonec:
permetta che le presenti la mia metà naj vam predstavim svojo polovico

2. (v raznih izrazih z opuščanjem predloga di)
a metà napol, na pol
dire le cose a metà pustiti stvari nedorečene
dividere qcs. a metà razdeliti kaj na pol
fare le cose a metà pren. pustiti stvari nedokončane
fermarsi a metà strada ustaviti se na pol poti
vendere a metà prezzo prodajati po polovični ceni
per metà po sredini; pren. delno:
tagliare qcs. per metà kaj razrezati po polovici
è vero solo per metà samo deloma, napol je res

métier [metje] masculin rokodelstvo, obrt; poklic; stroka, dejavnost; opravilo, zaposlitev, posel; funkcija; pridobljena spretnost in izkušnje; (= métier à tisser) statve; (= métier à broder) okvir za vezenje

de métier po poklicu, poklicen
métier à bas stroj za izdelovanje dolgih nogavic
métier de boulanger, de tailleur pekovska, krojaška obrt
métier à bras ročne statve
métier àfiler predilski stroj
métier manuel, artisanal rokodelski poklic
métier à tricoter pletilni stroj
métier à retordre stroj za sukanec
armée féminin, soldat masculin de métier poklicna vojska, poklicen vojak
arts et métiers masculin pluriel obrt(i)
Chambre féminin des métiers obrtna zbornica
homme masculin de métier rokodelec
homme masculin du métier strokovnjak
jalousie féminin de métier poklicna, konkurenčna zavist, nevoščljivost zaradi zaslužka koga drugega
manie féminin de parler métier manija govorjenja le o svojem poklicu
terme masculin de métier strokovni izraz
apprendre un métier učiti se (neke) obrti
apprendre son métier à quelqu'un (figuré) dati komu lekcijo
avoir sur le métier imeti (ravno) v delu
avoir du métier imeti spretnost, tehniko, izkušnje
avoir le cœur au métier biti s srcem, z ljubeznijo pri stvari
chacun son métier! le čevlje sodi naj kopitar!
changer de métier menjati poklic
être du métier biti od stroke, strokovnjak, razumeti se na stvar
être rompu au métier biti dobro podkovan v svoji stroki, na svojem področju
exercer un métier manuel, intellectuel opravljati, izvrševati ročni, umski poklic
faire bien son métier dobro opravljati svoj poklic, svoj posel
faire métier de quelque chose privzeti navado za
gâter le métier (po)kvariti posel, zbijati cene
parler métier (vedno) govoriti o svoji stroki
savoir son métier spoznati se na svoj posel

mí | mé (nas) pron.

1. noi; noialtri, noialtre:
drugi delajo, mi pa spimo gli altri lavorano, noi dormiamo
(v brezosebni rabi v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek) kaj nam je storiti? cosa (dobbiamo) fare?

2. (v dajalniku izraža pripadnost in osebno prizadetost):
oče nam je umrl è morto nostro padre
pazi, da nam ne zboliš attento a non ammalarti

3. (pluralis modestiae, pluralis maiestatis):
na današnjem predavanju nas zanima predvsem vsebina romana nell'odierna conferenza ci interessa anzitutto il contenuto del romanzo
Mi, Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije noi Ferdinando, per grazia di Dio imperatore d'Austria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zaradi nas naj naredi, kar hoče quanto a noi faccia quel che gli pare
pridi k nam na večerjo vieni a cena da noi
pog. to naj ostane med nami resti fra noi
vsi so z nami tutti sono con noi

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

mieux [mjö] adverbe bolje, boljše; več, prej, rajši; bolj zdrav

le mieux najboljše; adjectif boljši; lepši; primernejši; masculin nekaj boljšega; več
le mieux najboljše; médecine izboljšanje
le, la mieux habillé, e najboliše oblečena oseba
au mieux, le mieux du monde najboljše
à qui mieux mieux (kot) za stavo
de son mieux kolikor se da, kar najbolje
de mieux en mieux vedno bolje
du mieux possible, du mieux qu'on peut kar se (le) da, kar najbolje
faute de mieux ker, če ni boljšega
en mettant les choses au mieux v najugodnejšem primeru
mieux que personne bolje kot sploh kdo
le mieux possible najboljše možno, tako dobro, kot je le mogoče
pour mieux dire bolje, točneje rečeno
pour le mieux, au mieux na najboljši način, kar najboljše
tant mieux toliko bolje
on ne peut mieux bolje ni mogoče; izvrstno
encore mieux (ironično) to bi bilo še lepše!
acheter au mieux kupiti po najboljši ceni
aimer mieux rajši imeti
aller mieux bolje se počutiti; bolje iti (o poslih)
changer en mieux spremeniti se na bolje
le médecin a constaté un léger mieux zdravnik je ugotovil rahlo izboljšanje
être cru mieux avec quelqu'un zelo dobro se s kom razumeti
cet athlète est au mieux de sa forme ta atlet je v svoji najboljši formi
elle est mieux que jolie, elle est admirable je večkot ljubka, čudovita je
tout est pour le mieux vse je v najlepšem redu
le plus tôt sera le mieux čim prej, tem bolje
je ne demande pas mieux (que de ...) ne vem, kaj bi rajši naredil (kot da ...), srčno rad
ça va on n'en peut mieux (familier) izvrstno gre; ne more iti, biti bolje
espérons que tout ira pour le mieux upajmo na najboljše
faire mieux bolje napraviti
je le sais mieux que personne jaz to vem najbolje
tourner au mieux obrniti se na (naj)bolje
valoir mieux večveljati; biti boljši, bolje
il vaut mieux bolje je
il y a du mieux gre (že) bolje
il y a mieux que cela! še več kot to!
voilà qui se laisse déjà mieux entendre to je že bolje
le mieux est l'ennemi du bien (proverbe) bolje je sovražnik dobrega; dobro stvar lahko pokvarimo, če jo hočemo napraviti boljšo
mieux vaut tard que jamais (proverbe) bolje pozno kot nikoli

mimo² predlog: vorbei an, vorüber an, entlang an
z glagolom: mimo Xa an X vorbei-/vorüber-
hiteti mimo Xa an X vorbeieilen, vorübereilen
hoditi/iti mimo … vorbeigehen an …, figurativno vorübergehen an … (mimo teh spoznanj an diesen Erkenntnissen)
govoriti drug mimo drugega aneinander vorbeireden
korakati mimo Xa an X vorbeimarschieren
leteti mimo Xa an X vorbeifliegen
mahniti mimo vorbeihauen, figurativno danebenliegen, danebengreifen, sich irren
moči mimo vorbeikönnen (ne morem mimo ich kann nicht vorbei)
morati mimo Xa an X vorbeimüssen (moram mimo Xa ich [muß] muss an X vorbei)
peljati mimo Xa vorbeiführen an X
peljati se mimo Xa vorbeifahren an X
pogledati mimo Xa an X entlangblicken
smeti mimo Xa an X vorbeidürfen
spustiti mimo vorüberlassen
ustreliti mimo fehlschießen
zdrveti mimo vorbeischießen, vorbeirasen
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
mimo vrste außer der Reihe

mio

A) agg.

1. moj

2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!

3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

B) pron.

1. moje

2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal