Franja

sus-tineō -ēre -tinuī (iz *subs-teneō)

1. kvišku držati, pokonci (ob)držati, ne dati (dajati), pustiti (puščati), dovoliti (dovoljevati) čemu pasti: quae manibus sublatis sacra quaedam more Atheniensium virginum reposita in capitibus sustinebant Ci., ut bracchia atque umeri ad sustinenda arma liberi ab aqua esse possent C., P. Sextio Baculo … vulneribus confecto, ut iam se sustinere non posset C., sustinuere tamen se … alis O. vendar so se obdržale leteč (plavajoč) po zraku; occ.
a) kaj podpreti (podpirati), držati, nesti (nositi): idemque (sc. aër) et volatūs alitum sustinet et … Ci., columnae et templum et porticūs sustinent Ci., cum (sc. Milo) humeris sustineret bovem vivum Ci., homo, quantum hominum terra sustinet, acerrimus Pl., homo omnium quos terra sustinet sceleratissimus S., furcis spectacula (gledališke sedeže) sustinentibus L., reliquias illorum virorum vix arma membraque sustinentīs pugnare L., male sustinere arma L. ščitov ne držati prav, lubrica arma sudore vix sustinens Cu., manibus clipeos et hastam et galeam pressā sustinuisse comā O., infirmos baculo quoque sustinet artus O. podpira, Atlas, aetherios umero qui sustinet orbīs V., (sc. Atlas) vix umeris sustinet axem O., sustinere myrtum, speculum manu O., sinūs similes fluctibus (valovito se spuščajočo obleko) O., vestem O., sustine hoc Pl. drži to (oblačilo), fornice, quo pons sustinebatur Auct. b. Afr., nec iam sustineant onus (sc. nivis) silvae laborantes H., lapis albus (= točilna miza (nalivalnica) iz belega marmorja) pocula cum cyatho duo sustinet H., undaque iam tergo ferratos sustinet orbīs V. in že nosi led okovana vozna kolesa, flagrantem pinum sustinet V. zavihti v zrak, undam de flumine palmis sustinet V. zajame, sustineant aliae (sc. arbores) poma O., (sc. Tigris) influit in lacum Aretissam omnia inlata pondera sustinentem Plin., sustinere domum Plin. iun., hoc illum pavimentum tam vile sustinuit Sen. ph., ebore sustineri vult Sen. ph. počivati na slonokoščeni postelji.
b) ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), zadrž(ev)ati (v pravem pomenu in pren.): sustineas currum Luc. in Ci. ep., est … prudentis sustinere ut currum, sic impetum benevolentiae Ci., impetum C., L., incitatos equos C., perterritum exercitum C., agmen, signa L. ali ordines V. ustaviti vojsko, ustaviti se (obstati) z vojsko, sustinere remos Ci. ep. ustaviti veslanje, prenehati veslati, počakati z veslanjem, aliud priori simile miraculum eos sustinuit L., clamor eos utrimque par accidens sustinuit L., sustinet a iugulo dextram V., quam (sc. phalaricam) nec duo taurea terga nec … lorica … sustinuit V., sustinere morantem V., gradum, manum O., fugientem animam herbis O., manum Sen. tr.; pesn.: celeres vias sustinere Sen. tr. ustaviti se, obstati; brezos.: senatus metuit, ne sustineri nec in urbe nec in castris possit L. da se ne bo dalo zaustaviti niti v mestu niti … ; refl.: se sustinere Val. Fl. ustaviti se, obstati, sustinere se a lapsu L. ali samo sustinere se Ci., L. (padajoč) zadržati (obdržati) se; sustinere se tudi = vzdržati se česa, zadrž(ev)ati se, obvladati (obvladovati) se, opustiti (opuščati) kaj: me sustinebo nec respondebo Ci., sustinere se a respondendo Ci., se ab omni assensu Ci., meque sustinebam, ne ad te prius ipse aliquid scriberem, quam … Ci. ep.; abs.: sustine carnifex, adsum, quem spopondit Hyg. (po)stoj, nehaj, sustinete hic Vulg. ostanite tu.

2. metaf.
a) vzdrž(ev)ati = (za)ščititi, (za)varovati, obvarovati, podpreti (podpirati), ohraniti (ohranjati, ohranjevati): historiam veterem atque antiquam haec mea senectus sustinet Pl. obsega ta moja stara glava, eius (sc. civitatis) dignitatem et decus sustinere Ci., sustinere auctoritatem imperii (sc. senatūs) contra invidiam Ci., amicum labentem (gmotno propadajočega) fulsit et sustinuit re, fortuna, fide Ci., animos (pogum) pugnantium L., imperium Cu., hanc mihi sustine vitam Maecenas ap. Sen. ph.; sustineri stati v čem, biti v čem: iurisdictione Ci.
b) vzdrževati = (na)hraniti, prehraniti (prehranjevati), (pre)rediti, živiti, preživiti (preživljati), pomoči (pomagati), podpreti (podpirati) v čem: qui ager non amplius hominum quinque milia potest sustinere Ci. ep., hac (sc. re frumentaria) alimur et sustineamur Ci., plebem … sustinendo rem ab seditionibus continuere L., opibus vestris sustinendo necessitates aliorum L., (sc. adolescens) meretriculae munificentia sustinebatur L., hinc (sc. agricola) patriam parvosque nepotes sustinet V., (sc. arbos) media ipsa ingentem sustinet umbram V. goji (tvori) listje (vejevje), ki daje širno senco, sustinere penuriam temporum Col. lajšati.
c) kaj (nadležnega, težavnega) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, (pre)trpeti (pretrpevati), utrpe(va)ti, prebi(ja)ti, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, na skrbi imeti, opraviti (opravljati), dognati (doganjati), podvreči se čemu: quantum malarum rerum sustineam Pl., qui suis cervicibus tanta munia atque rem publicam sustinent Ci., sustinere verborum pondus Ci. tehtne besede, quod onus te putas sustinere non posse Ci., qui fert sustinetque praesentia (sc. mala) Ci., cur tuum munus sustineo? Ci., sustinere munus in re publica Ci., sustinere causam (krivdo) Ci., causam publicam, causas multorum, crimen, quaestionem, molem invidiae, tempestatem, nomen consulis Ci., bellum Cretense sustinuit Ci., sustines non parvam exspectationem imitandae industriae nostrae Ci. nemajhno upanje se stavi nate, da boš posnemal mojo delavnost, sustinere poenam Ci., L. presta(ja)ti, potentiam alicuius Ci., non posse eius imperia diutius sustineri C., quam (sc. unam aestatem napore, vojno enega poletja) si sustinere potuissent C., sustinere vulnera C., ut eorum, qui ea (sc. praeturam et consulatum atque alia omnia huiusce modi) sustinent, virtus est S., qui ferrum ignesque Iovemque sustinuit totiens O., sustinere dolorem pedum, dolores Plin. iun., praeceptum Ap. ravnati se po … , upoštevati, periculum Dig., indignanter sustinens (= ferens) Amm. ne(je)voljen; od tod subst. pt. pf. sustinēns -entis, m (kot medic. t.t.) bolnik: Plin. Val.; sustinere z inf. ali ACI srce imeti, srce dati komu kaj, prenesti, (i)zdržati, moči, upati si, (pre)drzniti se (si); predvsem za zanikanim glagolom ali v stavkih (zlasti vprašanjih) z nikalnim pomenom: nec regia coniunx sustinet oranti … negare O., non sustinet ultra perdere blanditias iuvenis deus O., nec credere sustinet O. ne more, non ultra sustinet rogari O. ne prenese še naprej dati se prositi, nemo tamen armatus opem a dis petere sustinuit Cu., non sustineo illum deserere, cui dedi vitam Sen. ph. srce mi ne da, da bi … , non sustineo esse conscius mihi dissimulati … iudicii mei Q., qui deprecari quidem pro se non sustinerent Vell., admissam in se perfidiam non sustinuit imitari Suet., Cornelio numquam nocere sustinuit Suet., nemo quicquam ex patrio more libare sustinuit Cu. nihče ni trpel (prenesel), quis hominum sustineat petulans esse? Q., sustinebunt tales viri se tot senatoribus … non credidisse, tantae populi Romani voluntati restitisse? Ci.; redkeje v trdilnih stavkih = biti sposoben, biti zmožen, (z)moči, upati si, (pre)drzniti se (si), zdeti se komu kaj vzdržno (znosno): Ph., sustinuit coniunx exsulis esse viri O., quae se praeferre Dianae sustinuit O., si quis aquam … haurire sustineat Plin., mentiri sustinere Petr.
d) occ. α) (kako vlogo) prevze(ma)ti, igrati, (kako osebo) predstavljati, (pri)kazati, prikazovati: gravitatis personam Ci., tris personas unus sustineo … meam, adversarii, iudicis Ci. kos sem trem vlogam, nunquam enim ita docuit, ut magistri personam sustineret Suet., cum Thaida sustinet Iuv. kadar igra vlogo Taide. β) (kot voj. t.t.) prenesti (prenašati) kaj, vzdržati kaj, koga, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu, ustaviti (ustavljati) se, upreti (upirati) se komu, čemu: hostium impetum Ci., C., impetum nostrorum militum C., proelium C., quorum vim rex cum sustinere non posset, fugā salutem petiit N.; za zanikanim glag. stoji quin: nec ultra sustinuere certamen Galli, quin terga verterent L. niso več vzdržali boja, zato so se pognali v beg, sustineri ira non potuit, quin confligerent L. jeze ni bilo mogoče brzdati, ampak so se spoprijeli; pren.: neque M. Messallae preces sustinere potui Ci. upreti se silnim prošnjam; tako tudi: non sustinuit eos rogantes (njihovim prošnjam) Brutus in Ci. ep., senatus querentes eos (njihovih tožb) non sustinuit L.; abs. vzdržati se, zadržati se, mirovati, prenesti: sustinere Pompeiani non potuerunt C., si ipsi lacesserentur, sustinerent C. naj se mirno držijo, naj bodo mirni, nisi subsidium sibi mittatur, sese diutius sustinere non posse C., suos ab hostibus premi atque aegre sustinere … animadvertit C., nec sustinuissent Romani, nisi Locrensium multitudo … ad Romanos inclinasset L.; pesn. pren.: aliud super atque aliud (sc. telum) figitque volatque (= figit volans) ingenti gyro, sed sustinet aureus umbo V. vzdrži (je vzdržal).
e) zadrž(ev)ati, zavleči (zavlačevati), zategniti (zategovati, zatezati, zatezovati), (po)kasniti, odložiti (odlagati), odlašati s čim: assensus lubricos Ci., solutionem nominis Cerelliani Ci. ep., rem in noctem L., sustinuit consilio (hote, hotoma, nalašč) bellum L., extremum fati sustinet ille diem O., sustinere spiritum Ph., animam Ps.-Q. (Decl.); abs.: exspectes et sustineas, Auguste, necesse est Mart. čakati in potrpeti moraš.

Opomba: Ker glag. nima sup., se obl., ki se tvorijo iz sup. debla, nadomeščajo z ustreznimi obl. glag. sustentō -āre.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

tāctus -ūs, m (tangere)

1. dotik, dotikanje, dotikljaj: salutantum tactu Lucr., adsilientis aquae tactum vereri O., lacessat tactu leonem H., mala tactu vipera V. ki se ga ne sme dotakniti, flamma tactu innoxia V., chordae ad quemque tactum respondent Ci., membra reformidant mollem tactum O., tactu induruit huius O., abstinere tactu V., sanguis tactum non sentit Plin., tactui cedere Arn., tactu fulminis conflagrare Aur., quae tactu, quaeque naribus oculisque indagantur Col.; pl.: lunae tactus Ci., exulcerata et aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., pauca tactu summo transcurrere Amm. površno se dotakniti, omeniti.

2. metaf. učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, delovanje: lunae Ci., caeli V., solis Ci., illorum (sc. librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci.

3. meton. (o)tip, občutek, občutje, čut, čutilo: tactus toto corpore fusus est Ci., habent tactum atque gustatum Plin., res sub tactum cadit Ci. se da občutiti, jo je mogoče občutiti, tactus corporis est sensus Lucr., tactu sensuque omni carere Plin., non tactu ullo capi Ci., quae tactu intumo sentiant Ci.

tajíti (-ím)

A) imperf.

1. negare; contestare; ekst. rinnegare:
tajiti krajo negare, contestare di aver rubato
tajiti sina rinnegare il figlio
rel. tajiti Boga negare Dio, negare l'esistenza di Dio
ni mogoče tajiti, da je sposoben non si può negare che sia capace

2. (prikrivati) dissimulare, nascondere, occultare:
tajiti svoje prepričanje dissimulare le proprie convinzioni

B) tajíti se (-ím se) imperf. refl. nascondersi, occultarsi:
hiša se taji sredi drevja la casa si nasconde nel folto degli alberi

taurus¹ -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —

II. metaf.

1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

5. bik, neka drevesna korenina: Q.

6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.

tentabile

A) agg. ki se da poskusiti

B) m (le sing.)
tentare il tentabile poskusiti vse mogoče

terorist samostalnik
1. (politični skrajnež) ▸ terroristaTam so septembra 1970 palestinski teroristi razstrelili tri letala. ▸ 1970 szeptemberében ott a palesztin terroristák három repülőgépet robbantottak fel.

2. neformalno, izraža negativen odnos (ustrahovalec) ▸ terrorista
Doma pa je pravi terorist in zahteva nepreklicno disciplino. ▸ Otthon igazi terrorista, tökéletes fegyelmet követel.
Mogoče pa je prav zaradi tega, ker je doma v podrejenem položaju, v službi diktator in terorist. ▸ Talán éppen azért diktátor és terrorista a munkahelyén, mert otthon alárendelt szerepet tölt be.

testira|ti (-m) prüfen, testen, austesten
kar je mogoče testirati prüfbar

this množina these [ðis, ði:z]

1. zaimek
ta, to

all this vse to
this and that to in ono, marsikaj
after this po tem
this above all predvsem to
before this pred tem
by this medtem, med tem časom; doslej
ere this nekoč
for all this zato, zaradi tega; kljub vsemu temu
from this od zdaj, odslej
like this tako(le)
this, that and the other vse mogoče stvari, razne reči
this is my brother to je moj brat
these are my children to so moji otroci
it is like this stvar je taka
this is what happened tole se je zgodilo
this is the way to do it tako(le) se to naredi
he should have been here by this zdajle bi že moral biti tu
they were talking about this, that and the other govorili so o tem in onem, o vsem mogočem

2. pridevnik
ta, to; današnji

in this country v tej (naši) deželi
this day danes
this year to leto; tekoče leto; letos
this day week (fortnight) danes teden (14 dni)
in these days dandanes
(for) these three weeks zadnje tri tedne
to this day do danes, še danes
this morning to jutro, danes zjutraj, davi
this afternoon danes popoldne
this evening danes zvečer, drevi, nocoj
this once to pot edino, edinole tokrat
this time to pot
business is bad these days posli gredo slabo te dni (v teh časih)
take this book, not that one vzemite to knjigo, ne one

3. prislov
tako

this much tako mnogo, toliko
this far tako daleč

tô tòga zaim. gl. taj: to se ne može podnijeti tega ni mogoče prenesti, potrpeti; i to in sicer; on je sve to gori on je vedno hujši

Tod, der, (-/e/s, -e) smrt (eintreten nastopiti); gewaltsamer Tod nasilna smrt; klinischer Tod klinična smrt; natürlicher Tod naravna smrt; Tod in den Wellen smrt v valovih, utopitev; des Todes sein biti zapisan smrti; dem Tod von der Schippe springen za las uiti smrti; den Tod erleiden/den Tod finden umreti, izgubiti življenje; sich den Tod holen nakopati si smrtno bolezen; Tod und Teufel! Tristo hudičev!;
auf: auf den Tod krank usw.: na smrt; auf den Tod nicht leiden können na smrt mrziti;
für: für den Tod nicht ausstehen können na smrt mrziti;
in: in den Tod gehen iti v smrt (für za) , (Selbstmord begehen) narediti samomor; in den Tod treiben pognati v smrt;
mit: mit dem Tode bezahlen plačati z življenjem; mit dem Tode ringen boriti se s smrtjo; mit dem Tode spielen igrati se s smrtjo; mit allem Tod und Teufel z vsem, kar si je mogoče misliti;
nach: nach dem Tode po smrti, Leben: posmrten;
über: sich über Tod und Teufel unterhalten pogovarjati se o vsem mogočem in nemogočem;
von: vom Tode erwecken obuditi od mrtvih;
weder: weder Tod noch Teufel fürchten ne bati se ne Boga ne hudiča;
zu: zu Tode erschrecken, sich langweilen usw.: na smrt (se prestrašiti, se dolgočasiti); zu Tode kommen izgubiti življenje; zu Tode fallen/stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich zu Tode schinden pregarati se, zgarati se; sich zu Tode saufen spraviti se v grob s pijačo, umreti od pijače; zum Tode führen povzročiti smrt, končati se s smrtjo; zum Tode verurteilen obsoditi na smrt

tolerira|ti (-m) tolerieren, dulden
kar je mogoče tolerirati tolerierbar

top¹ [tɔp]

1. samostalnik
vrh, vrhunec (gore); najvišja točka (česa); krona, vrh (drevesa); teme, glava; zgornji konec; začetek; pena (pri pivu); pokrov
navtika krov, paluba; šop, pramen (las, volne); površje; izbor, izbira
figurativno smetana; najvišja stopnja, prvo mesto, najvišji rang; cilj
figurativno višek, vrhunec; višina (glasu); nebo (pri postelji)
množina, sleng visoke osebnosti, visoke "živine"

at the top na vrhu
from top to toe od glave do pet
on (the) top nad, vrh, vrh tega
the top of the school najboljši učenec šole
the top of all creation krona ustvaritve
top of the milk figurativno najboljša točka programa
at the top of one's voice na ves glas
at the top of one's speed, on top z največjo hitrostjo
off one's top sleng prismojen
to the top of one's bent kolikor je le mogoče, do skrajnosti; v popolno zadovoljstvo
from top to bottom od zgoraj navzdol
the top of the water površje vode
the top of the morning to you! (irsko) lepo jutro vam (želim)!
to be (to become) top biti (postati) prvak; biti na čelu
to be on top biti močnejši, biti na površju
to be at the top of the tree figurativno biti na najvišjem položaju, pri krmilu
he is top of his class on je prvi v razredu
he is tops on je sijajen dečko
to blow one's top sleng razjeziti se, razburiti se
to come out on top iziti kot zmagovalec ali kot najboljši (npr. pri izpitu itd.)
to come to the top priti na površje (na čelo); uspeti, imeti uspeh
to go over the top vojska jurišati iz rova; figurativno, sleng tvegati skok, poročiti se
the car ran at the top of its speed avto je drvel z največjo hitrostjo
to shout at the top of one's voice na ves glas (na vse grlo) zakričati, zavpiti
to take the top of the table zavzeti mesto na gornjem koncu mize; figurativno predsedovati
to take the top off odpiti peno (piva)

2. pridevnik
najvišji, zgornji; glavni, prvi
pogovorno prvorazreden, izvrsten

top boy najboljši učenec
top dog figurativno prvak, zmagovalec
top line naslovna vrsta
top prices najvišje cene
top speed največja hitrost
to be in top form (shape) biti v najboljši formi

totkriegen: das ist nicht totzukriegen tega ni mogoče uničiti

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

trāns-migrō -āre -āvī -ātum (trāns in migrāre)

1. intr. preseliti (preseljevati) se: Veios L., alia urbs, quo transmigremus L., in hortos Suet.; metaf. o neživih subj.: arbor transmigrat Plin. drevo se da presaditi, drevo je mogoče presaditi.

2. trans. preseliti (preseljevati): migravit eum in Babyloniam Vulg.; v pass.: qui (sc. Assyrii) transmigrati habitaverunt in Samariā Isid.

trdíti¹ (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

übersehbar pregleden; noch nicht übersehbar ki ga še ni mogoče (do kraja) pregledati