Franja

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zajezn|i [é] (-a, -o) tehnika Stau-, Staustrahl- (motor das Staustrahltriebwerk, tlak der Staudruck, cev das Staustrahlrohr, mesto der Staupunkt, gonilo der Staustrahlantrieb, das Staustrahltriebwerk)

zamájati (-am)

A) perf.

1. scuotere, scrollare; far oscillare; far vacillare:
zamajati z glavo scrollare il capo

2. pren. sconvolgere, scombussolare:
zjutraj je mesto zamajal potres stamane la città è stata scossa da un terremoto

B) zamájati se (-am se) perf. refl.

1. scuotersi; tremare; dondolare

2. vacillare, traballare, barcollare (tudi pren.):
zamajal se je celotni vrednostni sistem prese a vacillare l'intero sistema di valori
pren. zamajal se mu je stolček gli traballava la poltrona
tla so se mu zamajala pod nogami il suolo gli si spalancò sotto i piedi
če pogledam kvišku, se mi zamaje v glavi se guardo in su mi sento girare la testa

zaobjémati (-am) | zaobjéti (-jámem) imperf., perf. abbracciare, cingere; comprendere:
zaobjeti dekle abbracciare la ragazza
kaj vse zaobjema kak pojem cosa comprende un concetto
mesto je zaobjemalo visoko obzidje la città era cinta da alte mura

zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
zapeljati s ceste deviare dalla strada
žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

4. portare, condurre:
zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

6. sedurre:
zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio

zaposlit|ev ženski spol (-ve …)

1. die Beschäftigung (polna volle), die -arbeit (celodnevna/polna Ganztagsbeschäftigung, Ganztagsarbeit, delna Teilzeitbeschäftigung, Teilbeschäftigung, za določen čas Zeitarbeit, dodatna/stranska Nebenbeschäftigung, fiktivna Scheinbeschäftigung, polovična Halbtagsbeschäftigung, Halbtagsarbeit, sezonska Saisonbeschäftigung, stalna Dauerbeschäftigung)
zaposlitev v prostem času Feierabendbeschäftigung
najljubša zaposlitev Lieblingsbeschäftigung

2. (dejavnost) die Berufstätigkeit

3. (delovno mesto) die Stelle, die Stellung, die Anstellung
iskati zaposlitev auf Stellungsuche/Stellensuche sein/gehen
iskalec zaposlitve der Stellungssuchende ( ein -r)
iskalka zaposlitve die Stellungssuchende
iskanje zaposlitve die Stellungsuche, Stellensuche
posredovanje zaposlitve die Stellenvermittlung
sprememba zaposlitve der Stellenwechsel
dokazilo/potrdilo o zaposlitvi der Arbeitsnachweis, Tätigkeitsnachweis, Stellennachweis

4. (sprejem v službo) die Einstellung
pogovor s kandidatom za zaposlitev das Einstellungsgespräch

5.
zaposlitev za zaslužek der Job

zarjavel [é] (-a, -o) rostig, verrostet
zarjavelo mesto die Roststelle, na avtu: der Rostfleck
zarjavela stara kripa die Rostlaube
figurativno zarjavela devica eine alte Jungfer

zasédati (-am) | zasésti (-sédem) imperf., perf.

1. (sedeti kje, zavzeti, zavzemati) occupare:
skoraj pol sobe zaseda peč quasi metà dello stanzino è occupata dalla stufa

2. voj. occupare:
zasesti sosednjo državo occupare il paese vicino

3. (biti na mestu, položaju) occupare, coprire:
zasedati odgovoren položaj coprire una carica importante
zasesti prestol salire sul trono

4. žarg. gled. (dodeliti, dodeljevati vlogo) assegnare, affidare la parte, il ruolo; abs. scritturare:
zasesti vloge z mladimi igralci affidare le parti a, scritturare attori giovani

5. (s prizadevanjem priti v določen položaj) conquistare:
naši košarkarji so zasedli tretje mesto i nostri cestisti hanno conquistato il terzo posto

6. (imeti zasedanje) tenere una seduta:
zasedati za zaprtimi vrati tenere una seduta a porte chiuse

zasípati (-am) | zasúti (-sújem) imperf., perf.

1. interrare, rinterrare, colmare:
zasipati krsto interrare la bara
zasipati jamo, jarek, rečno strugo colmare la fossa, il canale, l'alveo

2. ricoprire:
sneg zasipa stopinje la neve ricopre le tracce

3. pren. gettare, lanciare; cadere:
bombe zasipavajo mesto le bombe cadono sulla città

4. pren. colmare; profondere; martellare, bombardare, subissare;
koga zasipati z uslugami, s pohvalami colmare qcn. di favori, profondere lodi su qcn.
koga zasipavati z vprašanji martellare, bombardare qcn. di domande

zastáva¹ (prapor) flag, (zlasti vojska) colours pl; standard; banner

zastáva na pol droga flag at half-mast
bela (parlamentarska) zastáva flag of truce
bela zastáva white flag
piratska zastáva skull and crossbones, Jolly Roger, (pirate's) black flag
kraljevska zastáva (prapor) royal standard
državna zastáva Velike Britanije Union Jack
zastáva britanske vojne mornarice White Ensign
zastáva angleške trgovske mornarice Red Ensign
zastáva ZDA Stars and Stripes
zastáva trgovske mornarice merchant flag
pozdrav zastávi trooping of the colour
z razvitimi zastávami with flying colours
pred odhodom ladje dvignjena modra zastáva Blue Peter
mesto je v zastávah the town is decorated (ali hung) with flags (ali with bunting)
okrasiti z zastávami to flag
izobesiti zastávo to hoist the flag (ali the colours)
izobesiti belo zastávo (figurativno, vdati se) to hang out the white flag
dvigniti zastávo svobode (figurativno) to raise the standard of liberty
pluti pod napačno zastávo (figurativno) to sail under false colours
razviti zastávo to unfurl the banner
priseči zastávi to swear allegiance to the flag
spustiti zastávo (= priznati poraz) to lower (ali to strike) the flag (ali one's colours)
spuščati in dvigati zastávo v pozdrav to dip the flag

zastojn|i [ó] (-a, -o) Stauungs-, Stau- (edem medicina das Stauungsödem, ikterus medicina der Stauungsikterus, tlak fizika, tehnika der Staudruck, jetra medicina die Stauungsleber, ledvica medicina die Stauungsniere, mesto der Staupunkt)

zategníti (-em) | zategováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, stringere; annodare:
zategniti pas na hlačah tirare la cinghia
zategniti si kravato annodare la cravatta

2. pog. portare (in macchina):
z avtomobilom ga je zategnil v mesto lo portò in città con la macchina

3. strascicare (suono, parola), parlare strascicato

B) zategníti se (-em se) | zategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trascinarsi; riparare:
ranjeni srnjak se je zategnil v grmovje il capriolo ferito si trascinò dietro un cespuglio

2. pren. protrarsi

zatipkan (-a, -o) vertippt
zatipkano mesto der Tippfehler

zaup|en² (-na, -no) spis, informacija: vertraulich, geheim
strogo zaupen streng geheim
zaupna informacija die Hintergrundinformation
zaupna stvar die Vertrauenssache
zaupna zadeva die Geheimsache, [Verschlußsache] Verschlusssache
biti zaupnega značaja einen vertraulichen Charakter haben
poznavalec zaupnih podatkov der Geheimnisträger
zaupno delovno mesto der Vertrauensposten
zaupno gradivo die [Verschlußsache] Verschlusssache

zavod moški spol (zavóda …)

1. die Anstalt, das Institut (pogrebni Bestattungsinstitut, Bestattungsanstalt, Beerdigungsinstitut, Leichenbestattungsanstalt, učni Lehranstalt, za pokojninsko zavarovanje Pensionsversicherungsanstalt, za slepe Blindenanstalt, za socialno zavarovanje Sozialversicherungsanstalt, za zdravljenje alkoholikov die Trinkerheilanstalt, za zdravljenje zasvojenosti Entziehungsanstalt), die Einrichtung, die Institution

2. v državni upravi: das Amt (geodetski Vermessungsamt, hidrometeorološki Wetteramt, veterinarski Veterinäramt, za planiranje Planungsamt, za zaposlovanje Arbeitsamt, za zdravstveno varstvo medicina Gesundheitsamt)
zavod za šolstvo/izobraževanje die Unterrichtsbehörde, das Schulamt

3. denarni: das Institut ( Bankinstitut, Geldinstitut), die Kasse
kreditni zavod das Kreditinstitut, die Kreditanstalt, Darlehenskasse

4.
pravo kazenski zavod die Justizvollzugsanstalt, Strafvollzugsanstalt, Haftanstalt
kazensko poboljševalni zavod Strafbesserungsanstalt
vzgojni zavod die Erziehungsanstalt, das Heim
gojenec zavoda der Heimzögling
vodja/direktor zavoda der Heimleiter
vodstvo zavoda die Heimleitung
mesto v zavodu der Heimplatz

zavzémati (-am) | zavzéti (-vzámem)

A) imperf., perf.

1. conquistare, espugnare, impadronirsi (di):
zavzeti nova ozemlja conquistare nuovi territori

2. occupare, prendere:
zavzeti strateško pomembne točke occupare i punti strategicamente importanti

3. occupare; assumere:
nasprotovanje oblastniku je zavzemalo različne oblike l'opposizione all'autocrate assumeva forme diverse

4. (z razsežnostjo porabiti, porabljati del razpoložljivega prostora) occupare, ricoprire; essere rappresentato:
slika zavzema celo steno il quadro occupa tutta la parete
dober del prometa zavzemajo izdelki domače obrti buona parte del fatturato è rappresentato dagli artefatti dell'artigianato popolare

5. zavzemati, zavzeti mesto occupare il posto:
umetnik zavzema vidno mesto med slovenskimi slikarji l'artista occupa un posto preminente tra i pittori sloveni

6. essere; assumere, fare proprio:
zavzemati kritičen odnos do česa essere critico nei confronti di qcs.
zavzemati skrajna stališča assumere posizioni estreme

7. knjiž. (prevzeti) rapire, incantare, estasiare:
njegova klavirska igra je poslušalce popolnoma zavzela la sua interpretazione pianistica letteralmente incantò l'uditorio
delo ga je popolnoma zavzelo il lavoro lo occupava completamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. zavzemati tuja tržišča conquistare i mercati esteri
pren. alp. zavzeti vrh gore conquistare la vetta di un monte

B) zavzémati se (-am se) | zavzéti se (-vzámem se) imperf., perf. refl.

1. battersi, impegnarsi:
zavzemati se za pravice otrok battersi per i diritti dei bambini

2. rimanere incantato, affascinato, turbato:
ob novici se je tako zavzel, da se je tresel al sentire la notizia si turbò al punto da tremare tutto

3. intervenire, interloquire:
'Ali veste, kako se je zgodilo?' — 'Kako?' se je zavzela 'Sapete com'è successo?' — 'Come?' interloquì

zaželèn (-êna -o) adj.

1. desiderato, bramato

2. benvenuto

3. richiesto:
za delovno mesto so zaželene večletne izkušnje per il posto di lavoro sono richiesti vari anni di pratica

zbóren

1. choral

zbórno petje choral singing, singing in chorus

2.

zbórno (zborovalno) mesto meeting place, assembly point; vojska rallying point

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt

zgórnji (-a -e) adj.

1. superiore; alto; di sopra:
zgornje nadstropje piano superiore, di sopra
zgornje mesto città alta
zgornja plast strato superiore

2.
zgornja stran (česa) il dritto
zgornja stran kovanca, preproge il dritto della moneta, del tappeto

3. adm. di sopra, succitato, suesposto, sopraelencato:
iz zgornjega opisa je razvidno ... dalla descrizione di cui sopra risulta...
to potrjuje zgornje ugotovitve il che conferma le constatazioni suesposte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgornjih deset tisoč i padroni del vapore
zgornji dom (parlamenta) camera alta, senato
zgornji konec (mize) capotavola
zgornji sloji ceti alti
mat. zgornja aproksimacija approssimazione per eccesso
anat. zgornja čeljustnica osso mascellare superiore
muz. zgornja dominanta sopraddominante
zgornja gozdna meja limite superiore delle foreste
geol. zgornja kreda cretaceo superiore
fiz. zgornja meja frekvence zvoka limite superiore della frequenza del suono
anat. zgornja okončina (roka) estremità superiore (braccio)
navt. zgornji podaljšek (jambora) alberetto
zgornji del (hrbtišče) dorso (della mano)
geogr. zgornji del doline testata della valle
zgornji tok Tibere l'alto Tevere
navt. zgornje jadro pappafico, velaccino
zgornje stegno scannello, controgirello