Franja

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

léto an moški spol , année ženski spol ; (poletje) été moški spol

leto za letom année après année
od leta do leta d'année en année, d'une année à l'autre
čez leto dni, ob letu dans un an, d'ici un an
pred 3 leti il y a 3 ans
z leti avec les années (ali le temps, l'âge)
skozi vse leto (pendant) toute l'année, tout au long de l'année
vsako leto chaque année, tous les ans
pol leta six mois
preteklo leto l'année dernière (ali passée), l'an dernier (ali passé)
prihodnje leto l'année prochaine, l'an prochain
babje leto arrière-saison ženski spol, regain moški spol d'été, été moški spol de la Saint-Martin
koledarsko leto année civile (ali solaire)
navadno leto année commune
prestopno leto année bissextile
poslovno leto année commerciale, exercice moški spol
šolsko leto année scolaire
tekoče leto année courante
star je 10 let il a dix ans, il est âgé de dix ans
kmalu bo star 60 let il aura bientôt soixante ans, il approche de la soixantaine
v letu 80 en 1980, en l'an 1980
v sedemdesetih letih dans les années soixante-dix
mlada leta années d'enfance (ali de jeunesse), jeune âge moški spol
mladeniška leta adolescence ženski spol
moška leta âge adulte (ali viril), force ženski spol de l'âge
biti v najboljših letih être dans la fleur de l'âge (ali en pleine force)
nerodna leta âge ingrat
nevarna leta âge critique
zrela leta âge mûr
službena leta années de service, ancienneté ženski spol
voščiti srečno novo leto komu souhaiter la (ali une) bonne année à quelqu'un
Novo leto (praznik) le Jour (ali Premier) de l'an, le Nouvel an

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

léto año m

leto za letom año tras año
od leta do leta de año en año
čez leto dni, ob letu de aquí un año
pred 3 leti hace tres años
po mnogih letih después de muchos años
z leti con los años
vsako leto, vsa leta todos los años
v letih entrado en años
skozi vse leto (durante) todo el año
v teku tega leta en el (trans-) curso de este año; entre año
dolga leta (durante) años enteros
pol leta medio año; seis meses; un semestre
preteklo leto el año pasado
prihodnje leto el año que viene, el próximo año
ob koncu leta a fin(es) de(l) año
navadno leto año común, año civil
novo leto año nuevo
moška leta edad f viril, edad f adulta
nerodna leta edad f ingrata fam edad del pavo
prestopno leto año bisiesto
proračunsko leto año económico
poskusno leto año de prueba (ali de prácticas)
svetlobno leto año (de) luz
šolsko leto año escolar
tekoče leto año corriente
star je 10 let tiene diez años
je v 30. letih ha cumplido la treintena
biti v srednjih letih estar en edad madura
biti v najboljših letih estar en sus mejores años, estar en la flor de la edad
iti v leta ir entrando en años
v letu 1970 en 1970, en el año (de) 1970
službena leta años de servicio
voščiti srečno novo leto desear a alg un feliz año
na mnoga leta! ¡por muchos años!

liber¹ -brī, m (iz *lŭber-, *lŭbh-ros, indoev. kor. *leu̯bh-, sor. z *leu̯p- lupiti; prim. gr. λέπω lupim, λέπος, λόπος, λοπός skorja, lupina, λεπίς, λοπίς luska, lupina, lat. lupīnum, lepōs, lepor, lepidus, sl. lub(je) = hr. lŭb, sl. lupiti = lit. lupù, lùpti, luõbas lubje, drevesna skorja, lubà deska, let. luõbs lupina, got. laufs = stvnem. loub = nem. Laub listje, stvnem. louba streha iz lubja, louft skorja, lubje, lupina)

1. lub, lik, v pl. = lubje, ličje: Mel., Hier., inde aliquot conligatas libris demittunt in tubulos fictiles Varr., obducuntur libro aut cortice trunci Ci., udoque docent inolescere libro V., l. tenuis, mollis O., liber est interior pars corticis, quae ligno cohaeret, in qua antiqui scribebant, de qua Vergilius: „altā liber aret in ulmo“; unde et liber dicitur, in quo scribimus, quia ante usum chartae (papirja) et membranorum (koženic, pergamentov) e libris arborum volumina (zvitki iz ličja) fiebant Isid. Od tod (ker so starodavniki pisali na ličje)

2. meton.
a) knjiga α) = obseg vseh listov kakega spisa, spis, razprava: mihi quidem ita iucunda huius libri confectio fuit, ut … Ci., dixi in eo libro, quem de rebus rusticis scripsi Ci., volvendi enim sunt libri cum aliorum tum in primis Catonis Ci., scripsisse tres libros ali versibus tres libros de aliqua re Ci., de eo libros fecisse multos Varr., iudicium illud ad libros vocare H. napelj(ev)ati na književnost = govoriti o književnosti, malum librum legere Cat., librum Platonis legere Sen. ph., Platonis liber, qui immortalitatem animae docet Fl., libri minus accurate scripti Macr. rokopisi, libri improbatae lectionis Ulp. (Dig.) prepovedane knjige. β) = del, oddelek, razdelek, odlomek kakega večjega spisa: quae essent, dictum est in libro superiore Ci., quibus rebus editis tres libri perfecti sunt de natura deorum Ci., versus … dicere coepit de libro Ennii annali sexto Q., in quarto libro docere Lact.; včasih z izpuščenim subst. liber: quia legi tuum nuper quartum (sc. librum) de finibus Ci., in tertio (sc. libro) de oratore ita scriptum est Q.
b) occ. α) libri Sibyllini ali pogosto samo libri Sibíline (sibilínske) knjige: adire libros Sibyllinos Ci. ali adire ad libros in adire libros L., inspicere libros L. (od tod inspectio librorum Vop.), libri fatales L.; o raznih drugih knjigah: libri Etruscorum Ci. verske knjige, se, cum legeret libros, recordatum esse vitio sibi tabernaculum captum fuisse Ci. avgurske knjige, liber caerimoniarum T. obrednik, nos autem in libris habemus creari ius esse Ci. ep. v pravnih knjigah. β) govor, pesem, veseloigra (komedija): Q. γ) popis(ek): quas (sc. litteras) ego Syracusis apud Carpinatium in litterarum allatarum libris … inveni Ci. δ) pismo, pisanje: Plin. iun., librum grandem verbis multis conscripsit N. ε) odpis, odredba, odlok: liber principis severus et tamen moderatus Plin. iun. ζ) pismo = pogodba: l. emptionis ali possessionis Vulg. kupno pismo.

liceō -ēre -uī (—) (prim. osk. líkítud, licitud = lat. liceto, lat. licet -ēre, licērī, pol-licērī, let. līkstu ali lìkstu)

1. biti na prodaj, biti postavljen na prodaj, stati, veljati, biti cenjen, vreden biti: omnia venibunt, quiqui licebunt, praesenti pecunia Pl., de Drusi hortis, quanti licuisse tu scribis, id ego quoque audieram Ci. ep. koliko so stali, Laevinum … unius assis non umquam pretio pluris licuisse H. da ni veljal za en as (belič) več.

2. metaf. (o prodajalcu) kaj na prodaj ponuditi (ponujati), (o)ceniti (ocenjevati), ceno postaviti (postavljati), terjati ali zahtevati za kaj: percunctantique, quanti liceret opera effecta, parvum nescio quid dixerat Plin., parvo cum pretio diu liceret (sc. puellam) Mart.

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

linijsk|i (-a, -o) Linien- (avtobus der Linienbus, let der Linienflug, promet der Linienverkehr, letalo die Linienmaschine, das Linienflugzeug, ladja das Linienschiff, plovba die [Linienschiffahrt] Linienschifffahrt, proizvodnja Linienfertigung, služba der Liniendienst, vožnja die Linienfahrt)
linijska mreža das Streckennetz
linijska navigacija die Streckennavigation

live² [liv]

1. neprehodni glagol
živeti, trajati, zdržati; preživeti; stanovati, živeti

2. prehodni glagol
preživljati

to live to be old; ali to live to a great age dočakati visoko starost, dolgo živeti
to live close živeti pretirano skromno
to live in a small way skromno živeti
to live in clover živeti v obilju, živeti brezskrbno
to live fast razuzdano živeti
to live a lie živeti čez svoje razmere
to live from hand to mouth živeti iz rok v usta
live and learn! učiš se vse življenje
to live by painting živeti od slikanja
to live to o.s. sam zase živeti
to live within o.s. povleči se vase, živeti po svoje
live and let live daj še drugim živeti, živi in pusti še druge živeti
to live a double life živeti dvojno življenje
the dead live on in our hearts mrtvi živijo dalje v naših srcih
to live to see doživeti
to live off one's capital živeti od svojega kapitala
to live by one's wits znajti se v življenju, živeti od sleparstva
live wage mezda, ki komaj zaleže za življenje

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

llegar tarde zakasniti se
llegar a tiempo pravočasno dospeti
el tren llega con retraso vlak ima zamudo
si alcanza no llega komaj zadostuje
ir a llegar por iti po (koga)
llegar hasta segati do, trajati do
llegar al alma do srca iti (segati)
llegar al fin iti h koncu
llegar a la cumbre vrh doseči
llegar a los postres (fig) prepozno priti
no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
no llega a los 5 años ni še 5 let star
no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
llegar a entender končno razumeti
llegar a saber zvedeti
llegar a realizar (končno) uresničiti
por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
llegarse a las manos spopasti se
los géneros llegados dospelo blago
llegar a ser postati
llegar a ser rico obogateti

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

ločiti se povratni glagol
(prekiniti zakonsko zvezo) ▸ elválik
Starša sta se se ločila, ko je bila stara sedem let. ▸ Hétéves korában a szülei elváltak.

look² [luk]

1. neprehodni glagol
gledati, pogledati, motriti, ogledovati (at)
pogovorno strmeti, čuditi se; biti videti, zdeti se; kazati (to, towards na kaj)
figurativno obrniti, nameriti, usmeriti (pogled, pozornost; at)
paziti (to na)
skrbeti (that da)
gledati (that da how kako)
upati, pričakovati; gledati na, biti obrnjen proti (to, towards)

2. prehodni glagol
gledati, pogledati, (s pogledom) izraziti

look here! poglej, poslušaj!
don't look like that ne glej tako, ne delaj takega obraza
look before you glej pred sebe
look and see sam poglej, sam se prepričaj
look you! pomisli!, pazi!, glej!
it looks promising videti je obetajoče
things look bad for him slabo mu kaže
he looks it videti je tak
it looks as if (ali as though) videti je, ko da bi
to look alive podvizati se
to look askance po strani gledati
to look o.s. again popraviti se (po bolezni itd.)
she does not look her age ne kaže svojih let
to look one's best pokazati se v najboljši luči
to look black (at s.o.) biti videti jezen (mrko koga gledati)
to look blue biti videti otožen, nesrečen
to look back nazaj pogledati, pomisliti na
he looks as if butter wouldn't melt in his mouth videti je, ko da ne bi znal do pet šteti
to look compassion at s.o. sočutno koga gledati
a cat may look at a king še mačka lahko pogleda kralja
to look daggers at s.o. z očmi koga prebadati
to look s.o. in the eyes gledati komu v oči
to look in the face pogledati čemu v obraz, videti kaj v pravi luči
to look death in the face gledati smrti v oči
to look a gift horse in the mouth; ali to look a horse trade in the tushes gledati podarjenemu konju na zobe
let him look at home naj pometa pred svojim pragom
to look like biti videti kot, biti podoben
he looks like my brother podoben je mojemu bratu
it looks like snow kaže na sneg
he looks like winning kaže, da bo zmagal
I look to live many years here pričakujem, da bom dolgo živel tukaj
to look one's last at s.o. zadnjič koga pogledati
look before you leap ne prenagli se, dobro premisli preden kaj storiš
to look round ogledati si
to look on the dark side of things biti črnogled
to look on the sunny side of things biti optimističen
to look sharp (with) pohiteti, podvizati se (s čim)
to look small pokazati se v slabi luči, napraviti slab vtis
to stop to look at a fence obotavljati se (kadar te čaka kaj neprijetnega)
to look one's thanks zahvaljevati se z očmi

loose¹ [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
svoboden, prost, rešen (of, from česa)
odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
kemija prost, nevezan
pogovorno prost, na razpolago
figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
loose bowels driska
a loose criminal zločinec na svobodi
to break loose pobegniti, osvoboditi se
to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
a loose fish pokvarjenec
a loose hour prosta ura
to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
loose make (ali build) nerodna postava
to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
to set loose spustiti, osvoboditi
to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
loose handwriting neizpisana pisava
ekonomija loose cash gotovina
a loose novel opolzek roman

lūgeō -ēre, lūxī (—) (iz *lougei̯o, indoev. kor. *leug̑-, *leug- lomiti, mučiti, boleti, prim. skr. rujáti lomi, muči, rujā lom, bolečina, bolezen, gr. λευγαλέος, λυγρός žalosten, poguben, lat. lūctus, lit. luĩžis, láužis (z)lom, lúžti lomiti, let. laûzît streti srce, stvnem. loh = nem. Loch)

1. žalovati, tožiti, žalosten biti, tugovati (o žalosti, ki se kaže v glasnem tarnanju in običajnih zunanjih znamenjih; maerēre = otožno, vdano žalovati): luget senatus, maeret equester ordo Ci., laetantur ceteri, luget solus, propter quem ceteri laetantur Ci., lugere pro aliquo Ci. žalovati za kom, lugendi finem facere Ci. = lugere desinere Sen. ph.; brezos.: ad pii rogum fili lugetur Cat.; o stvareh: rami positis lugere videntur frondibus O., campi lugentes (= ἤϑεα λευγαλέα Hes.) V. poljane žalosti (v podzemlju), lugentes lanae Mart. za žalovanje pripravna, žalovalna, lugentia castra Iust.; pt. pr. subst. lūgēns -entis, v pl. lūgentēs -ium, m žalujoči, žalovalec, žalovalci: lugentis habitu Suet., insignia lugentium T.

2. trans. obžalovati koga, kaj, žalovati za kom, nad čim, v žalni obleki (opravi) hoditi za kom: mortem Treboni Ci., matronae annum ut parentem eum luxerunt L., fratrem lugebat ademptum O., positis te frondibus arbos … luxit O., l. aliquem vero desiderio Cu. odkritosrčno, iskreno, damnatos Suet., aliquem per annum Eutr., lugenda vita O.; v gr. skladu: lugendam formae sine virginitate reliquit Pyrenen Sil.; z ACI: Cl., quam (sc. urbem Romam) e suis faucibus ereptam esse luget Ci.; v pass.: lugebere nobis (= a nobis) O. — Soobl. lūgeor -ērī: Prisc.

Opomba: Sinkop. act. pf. lūxtī = luxisti: Cat.

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

lȕstar -tra m (lat. lustrum) luster, petletje: još je mlad, još ne navrši pet lustara še ni star petindvajset let

lustro moški spol petletje

diez lustros 50 let

lutra -ae, f (<*utrā, *udrā iz indoev.*u̯ódr̥ voda, sor. sl. vidra = hr. vȉdra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter, prim. gr. ὕδρα, ὕδρος povodna kača, ἐνυδρίς -ίδος vidra) vidra: Luc., Plin. — Soobl. lytra -ae, f: Varr.