Franja

Luccēius 3 Lukcéj(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Lucceius Lucij Lukcej, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., L. epit., Suet.

2. C. Lucceius Hirrus Gaj Lukcej Hir, tr. pl. l. 53, Cezarjev nasprotnik: Ci. ep., C. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo (napačno) Lucilius Hirrus).

3. Q. Lucceius Kvint Lukcej, menjalec v Regiju in priča zoper Vera (Verres): Ci.

4. Lucceius Albīnus Lukcej Albin, za časa Nerona (l. 58 po Kr.) namestnik v Judeji, kjer so ga Judje zaradi hudega izsiljevanja zelo zasovražili. Pozneje ga je dal Vitelij usmrtiti, ker ga je imel na sumu, da stremi za cesarsko oblastjo: T.

lúč lumière ženski spol ; (dnevna) (lumière du) jour moški spol ; (svetilka) lampe ženski spol ; (avto) phare moški spol ; (parkirna) feu(x) moški spol, (množina) de stationnement (ali de position) ; (nočna) veilleuse ženski spol ; (sveča) bougie ženski spol , chandelle ženski spol

luč življenja flambeau moški spol de la vie
prižgati luč allumer (la lumière), faire de la lumière
ugasniti luč éteindre la lumière
pri luči delati travailler à la lumière (ali à la lampe)
z lučjo varčevati économiser la lumière
na luči biti komu empêcher quelqu'un de voir, masquer (ali boucher) la vue (ali la lumière, le jour) à quelqu'un
pojdite mi z luči! ôtez-vous de mon jour!
proti luči à contre-jour
pokazati kaj v pravi luči faire voir quelque chose sous son vrai jour
zagledati luč sveta voir le jour, naître
kjer je luč, je tudi senca (figurativno) toute médaille a son revers

lúč luz f (tudi fig)

dnevna luč luz diurna (ali del día); (svetilka) farol m; lámpara f; (avto) faro m; (sveča) vela f, bujía f
večna luč lámpara f del Santísimo
pri luči con luz
proti luči a contraluz
bodi luč! ¡hágase la luz!
prižgati luč encender (ali hacer) la luz
pojdi mi z luči! ¡no me quites la luz!
ugasniti luč apagar la luz
pokazati kaj v pravi luči mostrar a/c tal como es en realidad
prikazati kaj v neugodni luči presentar a/c bajo un aspecto desfavorable
stati komu v luči impedir a alg ver
videti vse v rožnati (najlepši) luči verlo todo color de rosa
zagledati luč sveta venir al mundo; nacer
kjer je luč, je tudi senca (fig) no hay medalla sin reverso

luknj|a¹ ženski spol (-e …) das Loch
astronomija črna luknja schwarzes Loch
luknja v ledu die Wuhne
(mesto, kjer kaj pušča) das Loch, die Leckage, das Leck; (izhod) das Schlupfloch; -loch (izvrtana Bohrloch, mišja Mäuseloch, ozonska Ozonloch)
poln lukenj löcherig (tudi figurativno)
tehnika vrtanje lukenj die Lochung
… z luknjami Loch-
(vložek der Locheinsatz, zidak der Lochziegel)
luknje od moljev der Mottenfraß
narediti luknje v (molji) Löcher fressen in
dobiti luknjo (začeti puščati) leck werden
imeti luknjo ein Loch haben, leck sein
narediti luknjo ein Loch in (etwas) reißen, s škarjami, nožem: ein Loch schnippeln in, s streljanjem ein Loch schießen in
figurativno narediti luknjo v denarnico (stati veliko denarja) ein Loch in den Geldbeutel reißen
figurativno zalesti se v svojo luknjo sich in seinem Loch verkriechen
zamašiti luknjo ein Loch stopfen

Lyncēstae -ārum, m (Λυγκησταί) Linkésti, pleme v jugozahodni Makedoniji: L., Plin.; sg. Lyncēstēs -ae, m Linkést, poseb. Aleksander, sorodnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. V pokrajini, kjer je to pleme živelo, je izviral upijanjajoč studenec kiselkastega okusa, imenovan Lyncēstis aqua Plin. ali Lyncēstius amnis O., Sen. ph. (po nekaterih izdajah Lyncēius amnis) ali Lyncēstus fōns Vitr. Linkéstida, Linkéstij, Linkést, linkéstijski studenec.

Macedō¹ in Macedōn (acc. pl. -as) -onis m (Μακεδών) Makedónec: L., N., Corn., Sen. ph., Fl., Macedo Alexander Ci., tudi samo Macedon Lucan., Macedonum robur L. po makedonsko oboroženo jedro (Antiohove) vojske; atrib. makedónski, iz Makedónije Macedo miles Pl., Cu., vir Macedo H., Macedo hostis L., Macedones Cadueni Plin. makedonski Kadueni, makedonska naselbina v Frigiji, Hyrcani Macedones Plin. makedonski Hirkani, makedonska naselbina v Lidiji. Od tod adj. Macedōnicus 3 (Μακεδονικός) makedónski, iz Makedónije, v Makedóniji: legiones Ci., praeda, montes L., mare L., Plin. Egejsko morje med Makedonijo in Trakijo, exercitus, phalanx Cu.; Macedōnicus -ī, m Makedónski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je l. 146 podvrgel Makedonijo rim. oblasti kot provinco: Plin., Vell., Val. Max. Macedoniēnsis -e makedónski, iz Makedónije: vir Pl. Macedonius 3 (Μακεδόνιος) makedónski: miles Pl., sarissa O. (Metam. 12, 466, kjer pesnik zaradi metričnih razlogov meri Macēdŏnĭaque), colonia Iust.; subst. Macedonia -ae, f (Μακεδονία) Makedónija, pokrajina od Olimpa do Strimona, razširjena pod vladavino Filipa II., pozneje rimska provinca (gl. zgoraj: Ci., C., L., Mel., Plin.).

macula -ae, f

1. maroga, pega, lisa, pika ali točka (ki se po barvi razlikuje od okolice): Plin., Stat., maculis albis equus V. ali bos maculis insignis et albo (ἓν διὰ δυοῖν) V. lisast, mensa non varietate macularum conspicua Sen. ph. marog (lis, žil) v lesu; pren.: in ipsis quasi maculis (sc. terrae), ubi habitatur Ci. na točkah.

2. kazeča maroga, madež, (vrojeno, prirojeno) znamenje, skaza: Petr., Suet., maculas in veste facere Pl., maculas auferre de vestibus O., conbibit os maculas O. se omadežujejo s pijačo, m. conparis Plin., est conparis macula naevus Ci., maculae maerorum Pl. kazeči sledovi (kazeča znamenja) žalosti; v šalj. dvoumju: Faustus Sullae filius cum soror eius eodem tempore duo moechos haberet, Fulvium fullonis filium et Pompeium cognomine Maculam, miror, inquit, sororem meam habere maculam (sc. maculam vestis et Pompeium Maculam) cum fullonem habeat Faustus ap. Macr.

3. metaf. (v nravstvenem, moralnem oziru) (sramotni) madež, sramota, hiba: Pl., Ter., Ap., Sen. tr., Iust., vitae splendorem aspergere maculis Ci., delenda est nobis illa macula bello superiore concepta Ci., maculam veteris industriae laudabili otio abluerat Plin. iun., maculas furtorum sociorum sanguine eluere Ci., ne Claudiae genti eam inustam maculam vellent L.; redkeje madež = hiba, napaka, zmota (v umskem, miselnem oziru): ubi plura nitent in carmine, non ego paucis offendar maculis H., in oratione nitidā notabile humilius verbum et quasi macula Q.

4. točka, mesto, kjer kaj gine ali se končuje, luknja; od tod
a) oko, luknja v mreži, vezilu in preji: Varr., Col., retia maculis distincta O., reticulum maculis minutis Ci. z majhnimi očesi (luknjami).
b) oko, luknja v pajčevini: Plin. — Kot nom. propr. Macula -ae, m Mákula, rim. priimek, npr. Q. Pompeius Macula Kvint Pompej Makula: Ci. ep., Macr.

mahnjen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (o močni ljubezni, naklonjenosti) približek prevedka ▸ valamiért bolondulóČe se v 24 urah stušira več kot enkrat, ni le mahnjen na čistočo, ampak je z njo že kar obseden. ▸ Ha 24 óra alatt több mint egyszer zuhanyozik, nemcsak tisztaságmániás, hanem megrögzött tisztaságmániás.
2. lahko izraža negativen odnos (nor; čudaški) ▸ dilis, lököttPotem je rekla, da je fant najbrž vaški norček. Da na vaseh pač pustijo malo mahnjene, da delajo, kar hočejo. ▸ Aztán azt mondta, hogy a fiú minden bizonnyal a falu bolondja. Hogy falun hagyják a kissé diliseket, hogy azt csinálhassák, amit csak akarnak.
Rahlo mahnjen se je zdel tudi Hollywoodu, kjer na njegova trdna moralna načela gledajo kot na ljubko ekscentričnost. ▸ Hollywoodban is kissé dilisnek tűnt, ahol a szigorú erkölcsi elveire inkább bájos excentrikusságként tekintenek.

màkar (gr. makári)
I. vez. čeprav, četudi: ja ne mogu to učiniti, pa makar se ubio; gladan pas laje, makar da su mu sve ovce na okupu
II. prisl. vsaj, najmanj: daj mi makar i najmanju stvar; starija je od mene makar deset godina
III. izraža poljubnost zaimka ali prislova: makar tko kdor koli; makar gdje kjer koli; makar što kar koli; makar kad kadar koli

mangrova samostalnik
1. botanika (drevo ali grm) ▸ mangrove
2. (območje) ▸ mangrove terület
Ta del delte je predel mlajše kolonizacije, kjer so šele pred nekaj desetletji osušili obširne mangrove in pridobili ozemlje, ki je primerno za kmetovanje. ▸ kontrastivno zanimivo A deltatorkolatnak ezt részét később gyarmatosították, itt csak néhány évtizeddel ezelõtt csapolták le a terjedelmes mangroveerdőket, és tették gazdálkodásra alkalmasra a területet.

Mānīlius 3 Manílij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M'. Manilius Manij Manilij, prijatelj Lelija in Scipiona mlajšega, pretor v Hispaniji (Hispania ulterior), kjer je bil poražen v boju z Luzitanci, konz. l. 149 in vrhovni poveljnik v vojni zoper Kartagino, ki jo je oblegal brez večjega uspeha. Kot izvrsten strokovnjak za pravo je sestavil leges venalium vendendorum, ki se po njem imenujejo Mānīliānae Manilijevi kupni obrazci (napotki, česa se je po zakonu treba držati pri kupnih pogodbah): Ci.

2. C. Manilius Gaj Manilij je kot tr. pl. l. 66 sprožil zakon (lex Mānīlia Manilijev zakon), s katerim je Pompej dobil vrhovno poveljstvo v vojni zoper Mitridata: Ci.

3. Manilij, zvezdoslovec za časa Avgusta; napisal je poučno pesnitev Astronomicōn libri: V.

Mānlius 3 Mánlij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

1. M. Manlius Capitolīnus Mark Manlij Kapitolin, konz. l. 392, je premagal Ekve in l. 390 rešil Kapitolij Galcev. Čeprav je bil patricij, je ščitil plebejce; zato so ga osumili, da stremi za kraljevsko oblastjo, ga obtožili in po obsodbi l. 384 pahnili s Tarpejske pečine, njegovo hišo na Kapitoliju (od tod rodbinski priimek Capitolinus) pa porušili: L., Ci.

2. L. Manlius Capitolinus Lucij Manlij Kapitolin, diktator l. 363: L., Val. Max.

3. T. Manlius Capitolinus Tit Manlij Kapitolin, sin prejšnjega s priimkom Torquatus Torkvat = „Okrašen z ovratno verižico“ (torques), ki jo je baje snel v boju premaganemu Galcu. Bil je izvrsten vojskovodja, mož odločnega, a osornega in zelo strogega značaja; v časa svojega zadnjega konzulata l. 340 je dal zaradi vojaške nepokorščine usmrtiti lastnega sina: Ci., L., S. Oče in sin sta si s svojo kruto strogostjo pridobila priimek Imperiosūs „Oblastni, Zapovedljivi“. — Adj.

1. Mānlius 3 Mánlijev: gens Ci. Od tod Mānliānus 3 Mánlijev, mánlijski: turba, seditio L., māla Plin., Manliana (= T. Manlii Capitolini) imperia L. Manlijevi ukazi, pozneje preg. = kruti, avtoritarni ukazi; subst. Mānliānum -ī, n Manliánum, Mánlijevo, Ciceronovo podeželsko posestvo: Ci.; Mānliāna -ōrum, n mánlijske odločitve = oblastni (strogi, kruti, avtoritarni) ukazi: Manliana vestra Ci. (prim.: Manliana imperia).

2. Mānliānus saltus Mánlijski gozd, kraj v Hispaniji, kjer so l. 180 Keltiberi postavili zasedo prokonzulu Kvintu Fulviju Flaku (Q. Fulvius Flaccus): L.

Marathōn -ōnis, acc. -ōna in (Iust.) -ōnem, m (f pri O.) (Μαραϑών) Máraton, trg in ravnina na vzhodnem atiškem obrežju, kjer je Miltiad l. 490 slavno premagal Perzijce: N., O., Stat., Mel., Plin., Iust. — Od tod adj. Marathōnius 3 (Μαραϑώνιος) máratonski, pri Máratonu: taurus Ci. (ki ga je Herkul pripeljal s Krete k Evristeju in Tezej ubil), pugna Ci., N. idr.; pesn. aténski: hostis Sil., virgo (= Erigone) Stat. Marathōnis -idis, f (Μαραϑωνίς) máratonska: Stat., Sid.

Mārcius 3 (Mārcus) Márcij(ev), ime rim. plebejskega rodu; patricijski je bil le rod s priimkom Rex. Poseb. znani so

1. Ancus Marcius Ank Marcij, četrti rim. kralj (640—616): L., Ci., V., H., O.

2. Cn. Marcius Coriolanus Gnej Marcij Koriolan (Koriolski, tako imenovan, ker je bil zavetnik volskovskega mesta Korioli [Corioli], ki ga je osvojil l. 493); kot odločen patricij in nasprotnik plebejcev je bil l. 491 pregnan na pobudo ljudskih tribunov: L., Ci., Val. Max., Gell.

3. L. Marcius Septimus Lucij Marcij Septim, rim. vitez; po smrti obeh Scipionov je prevzel vrhovno poveljstvo v Hispaniji: L.

4. Marcii (brata) Marcija, starodavna vedeža: Ci.

5. Marcia Marcija
a) soproga Katona Utičana (Utiškega), pozneje Hortenzijeva soproga: L.
b) soproga Fabija Marina, Avgustovega zaupnika: T. — Kot adj.: Marcius saltus L. Marcijev gozd v Liguriji, kjer so Ligur(ij)ci l. 186 premagali konzula Kvinta Marcija Filipa: L., aqua Marcia L. ali (pesn.) Marcia lympha Tib. in Marcius liquor Pr., tudi samo Marcia -ae f: Mart. Marcijev vodovod, ki ga je začel graditi kralj Ank Marcij, do Rima pa ga je speljal Kvint Marcij Reks (Rex), Marcia frigora Stat. Marcijevega vodovoda. — Od tod adj. Mārciānus 3 Márcijev: foedus Ci. ki jo je sklenil Lucij Marcij Septim (gl. št. 3.) z Gaditanci (Gāditānī), carmina L. vedeža Marcija (gl. št. 4.), silva Marciana Amm. Črni les, Črni gozd, hribovita veriga na zahodu Nemčije (zdaj Schwarzwald); adv. Mārciānē márcijsko: Prisc.

Marīca -ae, f Maríka (po bajki mati kralja Latina, po Lact. po smrti pobožena Kirka), jezerska nimfa v minturnskem obmestju ob reki Liris (Liris), kjer ji je bil posvečen hrastov log: V., lacus Maricae L. = silva Maricae Mart. = querceta Maricae Cl., palus Maricae Vell. ali pesn. samo Marica H. Mariško (Marikino = po Mariki imenovano) jezero pri Minturnah ob reki Liris, ki se vanj izliva (tukaj se je skrival Marij na begu pred Sulo); pesn.: regna Maricae Lucan. Marikino kraljestvo = minturnsko obmestje.

Maroboduus -ī, m. Marobóduj, kralj svebskih Markomanov, vzgojen na Avgustovem dvoru, ustanovitelj vzhodnogermanske monarhične države na ozemlju današnje Češke. Da bi zatrli njegovo moč, ki so se je zavistno bali, so poslali Rimljani l. 6 po Kr. zoper njega 12 legij pod Tiberijevim poveljstvom, a so po Varovem porazu morali skleniti z njim mir. Kasneje ga je napadel in obvladal Herusk Arminij. Ker je Maroboduj po porazu padel v nemilost tudi pri svojih podanikih, je pobegnil k Rimljanom; ti so mu odkazali za bivališče Raveno, kjer je umrl: T., Vell.

Marpēssus (Marpēsus) -ī, Marpés (Marpéz)

1. m (Μάρπεσσα) gora na otoku Paros, kjer so bila največja nahajališča belega marmorja: Plin., Serv. — Od tod adj. Marpēs(s)ius 3 (Μαρπήσσιος) marpéški, sinekdoha = paroški: rupes Arn., cautes V.

2. f (Μαρπησσός = Μαρμησσός ali Μερμησσός, Marmēssus, Mermēssus Marmés, Mermés) trg v Frigiji ob Idi, bivališče eritrejske Sibile: Varr. ap. Lact. — Od tod adj. Marpēssius 3 marpéški: Herophile Tib. marpeška Sibila (po novejših izdajah Mermēssius 3).

Mārs, Mārtis, m (star. in pesn. soobl. Māvors, Māvortius, osk. Māmers)

I. Mars, Jupitrov in Junonin sin, sprva božanstvo narave, ki je varovalo polja in črede, eden izmed bogov, imenovanih dii consentes, ki obvladujejo elemente in uravnavajo letne čase (zato se je staro rimsko leto po razdelitvi Marsovega sina Romula začenjalo z marcem [Mārtius], bogu Marsu posvečenim mesecem. Kot staroitalskega boga kmetijstva so ga častili fratres arvales. Mars je tudi zavetnik v vojni, bog vojne in kot Romulov oče praoče Rimljanov. Ko so se ti seznanili z grško mitologijo, so poistovetili Marsa z Aresom; od tedaj v rimskem verstvu prevladuje bojevita moč Marsovega bitja. Tako je lahko C. (Bell. Gall. 6, 17) istovetil galskega boga vojne Heza (Hesus) z latinskim Marsom. Marsu je bilo posvečenih več živali: bik (kot bogu čred), konj (kot bogu vojne), poleg njiju pa še volk in črna žolna; posvečen mu je bil tudi hrast, žrtvovali pa so mu konje in bike: Pl., Ci., L., O., V., H., Macr., P. F. idr. Kot boga poljedelstva in boga čred so ga častili z vzdevkom Mars Silvanus ali M. pater: Ca., kot boga vojne pa z vzdevki M. Gradīvus: L., tudi pater ali rex Gradivus: V. in M. Ultor: Suet. (gl. naštete besede). —

II. meton.

1. vojni (bojni) metež, boj, bitka, spopad: Enn., Hectoreus O. s Hektorjem, parentalis O. bojna igra na čast mrtvemu roditelju, apertus O. boj na planem, Actiacus Plin. pri Akciju, invadere Martem V. začeti boj, Martem accendere cantu V. na boj zanetiti, podnetiti, k boju spodbuditi (spodbujati), razvne(ma)ti, eos (sc. cives) Martis vis perculit, non ira victoriae Ci., suo Marte cadunt O. v boju drug z drugim, v medsebojnem boju (spopadu), femineo Marte cadere O. v boju z žensko; metaf.: Mars forensis O. prepir pred sodiščem, pravda(nje), tožarjenje, veča.

2. način (vrsta) boja ali bojevanja: verecundiae erat equitem suo alienoque Marte pugnare L. = kot konjenik in pešec. Od tod preg.: eam partem explebimus nullis adminiculis (brez tuje pomoči), sed ut dicitur Marte nostro Ci. na svojo roko, sami, brez pomoči, samótež (samotéž), suo Marte res suas recuperavit Ci.

3. bojna sreča, izid boja (bitke, spopada): anceps L., dubius Vell., aequo Marte C., pari Marte Hirt., L., aequato Marte L., incerto Marte T., vario Marte Q., communis belli Mars utramque aciem prostravit L., omnis belli Mars communis Ci. ep.

4. vojna besnost, vojno besnenje: terribili Marte ululare Plin.

5. bojevitost, pogum v boju, hrabrost: si patrii quid Martis habes V., cedant Marti Dorica castra meo O., nec sunt mihi Marte secundi O. in njih hrabrost se ne umakne moji, ni manjša od moje. —

III. metaf. planet (premičnica) Márs: stella Martis Ci., Plin., Hyg., sidus Martis Plin. — Od tod adj. Mārtius 3

1. Mársov, Mársu posvečen: Ap., legio Ci., lupus V., L., proles O. Romul in Rem, miles O. rimski (ker je bil Mars praoče Rimljanov), anguis O. Marsov sin (vse nakaze so po rim. mnenju božjega izvora), Martius mensis (tudi samo Martius) Plin. Marsov mesec, marec, sušec (kot začetek leta posvečen praočetu Marsu), Calendae, Nonae, Idus Martiae Ci. idr., campus Martius Ci., L., Plin. Marsovo polje med severnim Rimom in Tibero, kjer so potekale volitve in je telovadila mladina; pesn.: gramine Martio H. na Marsovem polju.

2. meton. bojevit, vojen, bojevnikov, vojakov, krvav: Penthesilea V., Martius aeris rauci canor V., (h)arena O., Mart. prostor v cirkusu, kjer so se borili gladiatorji, Thebe O. kjer se je veliko bojevalo, Roma O. Marsov ali pa bojeviti, Martio exemplo Plin. po bojevitem zgledu, vulnera V., certamen, bella H. krvav(e), gens ad pulveres Martios erudita Amm. izurjen za vse vojne težave.

3. metaf. Mársov = planeta Marsa: fulgor, quem Martium dicitis Ci. Mārtiālis -e (= Mārtius 1) Mársov: campus O. = campus Martius (toda pri Fest. = plan na griču Celiju), lupi H. Marsu posvečeni, flamen Varr., Val. Max., v pl. samo Martiales Ci. Marsovi svečeniki, ludi Suet. na čast Marsu Ultorju, ki mu je Avgust postavil svetišče.

2. Mársovi legiji pripadajoč: milites Ci. vojaki Marsove legije. Mārtiacus 3 marsovski, vojen, vojaški: stipendia Prisc.

maternica samostalnik
1. (del telesa) ▸ méh, anyaméhZ raziskavami je dokazano, da se dojenček spomni zvokov, ki jih je slišal v maternici. ▸ Kutatásokkal bizonyították, hogy a csecsemő emlékszik az anyaméhben hallott hangokra.

2. (o izvoru) ▸ méhPri naravnih ljudstvih so izviri posvečeni kraji, saj predstavljajo maternico zemlje, iz katere se porojeva živa voda, eliksir življenja. ▸ A természeti népek körében a források szent helyek, mert a Föld méhét jelképezik, ahonnan az élő víz, az élet elixírje ered.Peljemo se na morje, k maternici človeštva, iz katere vse izhaja in v katero se bo vse utopilo. ▸ A tengerhez megyünk, az emberiség bölcsőjéhez, amelyből minden ered és amelybe majd minden belesüllyed.
Skalna jama lahko simbolizira maternico matere Zemlje in se kaže kot skrivnostna votlina, kjer so mogoče preobrazbe in ponovna rojstva. ▸ A sziklabarlang a Földanya méhét szimbolizálhatja, és egyben titokzatos üreg, ahol lehetségesek az átváltozások és az újjászületések.

māternus¹ 3 (māter) materen, materin, materinski, materinji, po materi: H., Plin., Val. Fl., Aur., Suet., paternus maternusque sanguis Ci., nomen Ci., genus Ci., S., animus Ter., metus Q. (Decl.), dolor Sen. ph., tempora materna complere O. dobo nosečnosti, arma (sc. Aeneae) V. ki mu ga je priskrbela mati Venera (od Vulkana), tako tudi: aves V. golobi, ki so bili posvečeni njegovi (Enejevi) materi, Caesar cingens maternā tempora myrto V. z materno mirto = z Venerino mirto (Venera je bila pramati Julijevega rodu), (sc. Venus) monet curvas materna per aequora (v katerem je bila rojena) puppes ire O., Delus V. kjer je Latona rodila Apolona; Idus Mart. Majine (Merkurjev rojstni dan), avus L. idr. ali nobilitas V. ali patria L. po materi, Numa O. sorodnik po materi; o živalih: Col., Plin., vulva Mart. svinjska.